¹ Zvečer sta k Sódomi prišla dva angela in Lot je sedel pri sódomskih velikih vratih, in ko ju je Lot zagledal, je vstal, da ju sreča in se je s svojim obrazom upognil k tlom

² ter rekel: »Glejta torej, moja gospoda, vstopita, prosim vaju, v hišo svojega služabnika in ostanita vso noč in umijta¹ svoja stopala in bosta zgodaj vstala ter nadaljevala po svojih poteh.« Onadva pa sta rekla: »Ne, temveč bova vso noč ostala na ulici.«

1. 1 Mz 18,4

³ Zelo ju je silil in obrnila sta se k njemu in vstopila v njegovo hišo in naredil jima je gostijo, spekel nekvašeni kruh in so jedli.

⁴ ¶ Toda preden so se ulegli, so možje mesta, torej sódomski možje, obdali hišo, tako mladi kakor stari, vse ljudstvo iz vsake četrti.

⁵ Klicali so k Lotu ter mu rekli: »Kje sta moža, ki sta to noč prišla k tebi? Privedi ju ven k nam, da ju bomo lahko spoznali.«

⁶ Lot je od vrat odšel k njim in vrata zaprl za seboj

⁷ ter rekel: »Prosim vas, bratje, ne storite tako zlobno.

⁸ Glejte torej, imam dve hčeri, ki nista spoznali moža. Naj vam, prosim vas, njiju pripeljem k vam in storite jima, kakor je dobro v vaših očeh. Samo tema možema ne storite ničesar, kajti zato sta prišla pod senco moje strehe.«

⁹ Rekli so: »Umakni se.« In ponovno so rekli: »Ta pajdaš je prišel, da začasno prebiva in hoče biti sodnik. Torej bomo s teboj postopali slabše kakor z njima.« In zelo so pritiskali na človeka, torej Lota in se približali, da zlomijo vrata.

¹⁰ Toda moža sta iztegnila svojo roko in potegnila Lota k njim v hišo ter zaprla vrata.

¹¹ Može, ki¹ so bili pri hišnih vratih, pa sta udarila s slepoto, tako male kakor velike, tako da so se utrudili, da bi našli vrata.

1. Mdr 19,16

¹² ¶ Moža sta Lotu rekla: »Imaš, razen teh tukaj, še koga? Zeta, svoje sinove, svoje hčere in karkoli imaš v mestu, jih odvedi iz tega kraja,

¹³ kajti uničila bova ta kraj, ker je njihovo vpitje¹ naraslo pred Gospodovim obličjem in Gospod naju je poslal, da ga uničiva.«

1. 1 Mz 18,20

¹⁴ Lot je odšel ven in svojima zetoma, ki sta poročila njegovi hčeri, spregovoril ter rekel: »Vstanita, pojdita ven iz tega kraja, kajti Gospod bo to mesto uničil.« Toda videti je bil kakor nekdo, ki je zasmehoval svoja zeta.

¹⁵ ¶ Ko je vstalo jutro, sta angela podvizala Lota, rekoč: »Vstani, vzemi svojo ženo in svoji dve hčeri, ki sta tukaj,¹ da ne bi bil použit v krivičnosti² tega mesta.«

1. tukaj: hebr. najdeni.
2. krivičnosti: ali, kaznovanju.

¹⁶ Medtem¹ ko se je obotavljal, sta moža prijela njegovo roko, roko njegove žene in roki njegovih dveh hčera – Gospod mu je bil usmiljen – in odvedla sta ga naprej in ga postavila zunaj mesta.

1. Mdr 10,6

¹⁷ ¶ In pripetilo se je, ko sta jih privedla daleč naprej, da je rekel: »Pobegnite zaradi svojega življenja. Ne glejte za seboj niti ne ostanite na vsej ravnini. Zbežite h gori, da ne bi bili použiti.«

¹⁸ Lot pa jima je rekel: »Oh ne tako, moj Gospod.

¹⁹ Glej torej, tvoj služabnik je našel milost v tvojem pogledu in ti si poveličal svoje usmiljenje, ki si mi ga izkazal z rešitvijo mojega življenja, jaz pa ne morem pobegniti h gori, da me ne bi zajelo neko zlo in umrem.

²⁰ Glej torej, to mesto je blizu, da pobegnem vanj in to je majhno. Oh, dovoli mi pobegniti tja (mar ni to majhno?) in moja duša bo živela.«

²¹ Rekel mu je: »Glej, sprejel sem te¹ tudi glede te stvari, da ne bom uničil tega mesta, za katero si govoril.

1. te: hebr. tvoj obraz.

²² Pohiti, zbeži tja, kajti ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« Zato je bilo ime tega mesta imenovano Coar.¹

1. Coar: to je, Majhno; [kraj vzhodno od Jordana.]

²³ ¶ Sonce je vstalo¹ nad zemljo, ko je Lot vstopil v Coar.

1. vstalo: hebr. odšlo naprej.

²⁴ ¶ Potem je Gospod¹ na Sódomo in na Gomóro deževal žveplo in ogenj od Gospoda z neba

1. 5 Mz 29,23; Lk 17,29; Iz 13,19; Jer 50,40; Am 4,11; Jud 1,7

²⁵ in razdejal je ti mesti, vso ravnino, vse prebivalce mest in to, kar je raslo na tleh.

²⁶ ¶ Toda njegova žena je za njim pogledala nazaj in postala solnat steber.

²⁷ ¶ Abraham je vstal zgodaj zjutraj h kraju, kjer je stal pred Gospodom

²⁸ in pogledal proti Sódomi in Gomóri in proti vsej deželi ravnine in zagledal in glej, dim dežele se je dvigal kakor dim iz talilne peči.

²⁹ ¶ In pripetilo se je, ko je Bog uničil mesta ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in Lota poslal iz srede razdejanja, ko je razdejal mesti, v katerih je prebival Lot.

³⁰ ¶ Lot je iz Coarja odšel navzgor, prebival na gori in njegovi hčeri z njim, kajti bal se je prebivati v Coarju in prebival je v votlini, on in njegovi dve hčeri.

³¹ Prvorojena je rekla mlajši: »Najin oče je star in tukaj ni moškega na zemlji, da pride noter v naju po navadi vse zemlje.

³² Pridi, najinega očeta pripraviva piti vino in bova ležali z njim, da lahko ohraniva seme najinega očeta.«

³³ To noč sta svojega očeta pripravili piti vino in vstopila je prvorojena in ležala s svojim očetom in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala.

³⁴ Naslednji dan se je pripetilo, da je prvorojena rekla mlajši: »Glej, sinoči sem bila s svojim očetom. Pripraviva ga tudi to noč piti vino in pojdi ti in lezi z njim, da bova lahko ohranili seme najinega očeta.«

³⁵ Tudi to noč sta svojega očeta pripravili piti vino in mlajša je vstala in ležala z njim in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala.

³⁶ Tako sta bili obe Lotovi hčeri z otrokom s svojim očetom.

³⁷ Prvorojena je rodila¹ sina in njegovo ime imenovala Moáb.² Isti je oče Moábcev do današnjega dne.

1. [Leta 1897 pr. Kr.]
2. [Moáb: hebr. od njenega (materinega) očeta; incesten sin od Lota.]

³⁸ Mlajša, tudi ona je rodila sina in njegovo ime imenovala Ben Amí.¹ Isti je oče Amónovih otrok do današnjega dne.

1. [Ben Amí: hebr. sin mojega ljudstva.]