¹ Adam je spoznal svojo ženo Evo in ta je spočela ter rodila¹ Kajna² in rekla: »Dobila sem človeka od Gospoda.«

1. [Leta 4003 pr. Kr.]
2. Kajna: to je, Pridobljen, ali, Dosežen; [hebr. osredotočenost, ali, sulica]

² In ponovno je rodila njegovega brata Abela.¹ In Abel je bil čuvaj² ovc, toda Kajn je bil orač tal.

1. Abela: hebr. Hebel, [praznost, nekaj prehodnega, kar ne zadovolji.]
2. čuvaj: hebr. hranitelj.

³ ¶ Tekom¹ časa se je pripetilo, da je Kajn od sadu tal prinesel daritev Gospodu.

1. Tekom…: hebr. Ob koncu dni.

⁴ In tudi Abel je prinesel prvence od svojega¹ tropa in od njihove tolšče. In Gospod je imel spoštovanje² do Abela in njegove daritve,

1. svojega: hebr. svojih ovc, ali, svojih koz.
2. Heb 11,4

⁵ toda do Kajna in njegove daritve [pa] ni imel spoštovanja. In Kajn je bil zelo ogorčen in njegovo obličje je upadlo.

⁶ ¶ Gospod je rekel Kajnu: »Zakaj si ogorčen? In zakaj je tvoje obličje upadlo?

⁷ Če delaš dobro ali ne boš sprejet?¹ Če pa ne delaš dobro, greh leži pri vratih. Njegovo poželenje naj bo k² tebi, ti pa boš vladal nad njim.«

1. sprejet: ali, imel odličnost.
2. k: ali, podrejeno k.

⁸ Kajn je govoril¹ s svojim bratom Abelom, in ko² sta bila na polju, se je pripetilo, da se je Kajn dvignil zoper svojega brata Abela in ga ubil.

1. [Okoli leta 3875 pr. Kr.]
2. Mdr 10,3; Mt 23,35; 1 Jn 3,12; Jud 1,11

⁹ ¶ Gospod je rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat, Abel?« On pa je rekel: »Ne vem. Sem mar jaz čuvaj svojega brata?«

¹⁰ Rekel je: »Kaj si storil? Glas krvi¹ tvojega brata iz tal vpije k meni.

1. krvi: hebr. krvi [množina.]

¹¹ Sedaj si preklet pred zemljo, ki je odprla svoja usta, da iz tvoje roke sprejme kri tvojega brata.

¹² Ko boš oral tla, ti odslej ne bodo obrodila svoje moči; na zemlji boš ubežnik in potepuh.«

¹³ ¶ Kajn je Gospodu rekel: »Moja kazen¹ je večja, kakor jo lahko prenesem.

1. kazen…: ali, krivda je večja kakor ta, ki bi bila lahko odpuščena.

¹⁴ Glej, danes si me napodil izpred obličja zemlje, in skrit bom pred tvojim obličjem, in na zemlji bom ubežnik ter potepuh; in zgodilo se bo, da me bo ubil vsak, kdor me najde.«

¹⁵ Gospod mu je rekel: »Zatorej kdorkoli ubije Kajna, bo nanj nadeto sedemkratno maščevanje.« In Gospod je na Kajna namestil znamenje, da kdorkoli ga najde, ga ne bi ubil.

¹⁶ ¶ Kajn je odšel izpred Gospodove prisotnosti in prebival v deželi Nod, vzhodno od Edena.

¹⁷ Kajn je spoznal svojo ženo in ta je spočela ter rodila¹ Henoha.² Ta je zgradil mesto in ime mesta imenoval Henoh, po imenu svojega sina.

1. [Okoli leta 3875 pr. Kr.]
2. Henoha: hebr. Chanoch; posvečen.

¹⁸ Henohu se je rodil Irád,¹ in Irád je zaplodil Mehujaéla,² in Mehujaél je zaplodil Metušaéla,³ in Metušaél je zaplodil Lameha.⁴

1. [Irád: hebr. ubežnik.]
2. [Mehujaél: hebr. udarjen od Boga.]
3. [Metušaél: hebr. človek, ki [je] Bog; ki je od Boga.]
4. Lameha: hebr. Lemech; močan.

¹⁹ ¶ Lameh si je vzel dve ženi: ime prve je bilo Ada,¹ ime druge pa Cila.²

1. [Ada: hebr. okras.]
2. [Cila: hebr. senca.]

²⁰ Ada je rodila Jabála;¹ ta je bil oče teh, ki prebivajo v šotorih in teh, ki imajo živino.

1. [Jabál: hebr. vodni tok.]

²¹ Ime njegovega brata je bilo Jubál;¹ bil je oče vseh teh, ki prijemajo harfo in piščal.

1. [Jubál: hebr. tok, potok.]

²² Cila pa je rodila tudi Tubál Kajina,¹ učitelja² vsakega rokodelca z bronom in železom, in Tubál Kajinova sestra je bila Naáma.³

1. [Tubál Kajin: hebr. ti boš priveden iz Kajna.]
2. učitelja: hebr. brusilca.
3. [Naáma: hebr. ljubkost.]

²³ ¶ Lameh je rekel svojima ženama, Adi in Cili: »Poslušajta moj glas, vidve, Lamehovi ženi, prisluhnita mojemu govoru, kajti¹ umoril sem človeka, ki mi prizadeva rane in mladeniča, za² mojo rano.

1. kajti…: ali, umoril bom človeka za mojo rano itd.
2. za: ali, v moji rani.

²⁴ Če bo Kajn sedemkrat maščevan, resnično, Lameh [pa] sedeminsedemdesetkrat.«

²⁵ ¶ Adam je spet spoznal svojo ženo in rodila¹ je sina in njegovo ime je imenovala Set.² »Kajti Bog,« je rekla, »mi je določil drugega potomca namesto Abela, ki ga je ubil Kajn.«

1. [Leta 3874 pr. Kr.]
2. Set: hebr. Sheth: to je Določen, ali, Postavljen.

²⁶ In Setu, tudi njemu se je rodil¹ sin, in njegovo ime je imenoval Enóš.² Potem so ljudje³ začeli klicati Gospodovo ime.

1. [Leta 3769 pr. Kr.]
2. Enóš: hebr. Enosh; [človek].
3. ljudje…: ali, se ljudje začeli klicati po Gospodovem imenu.