¹ Jakob je povzdignil svoje oči, pogledal in glej, prišel je Ezav in z njim štiristo mož. Otroke je razdelil Lei in Raheli ter dvema pomočnicama.

² Najbolj spredaj je postavil pomočnici ter njune otroke, za njimi Leo ter njene otroke, nazadnje pa Rahelo in Jožefa.

³ Šel je pred njimi in se sedemkrat priklonil do tal, dokler se ni približal svojemu bratu.

⁴ Ezav je stekel, da ga sreča, ga objel, se spustil na njegov vrat in ga poljubil, in oba sta jokala.

⁵ ¶ Povzdignil je svoje oči in zagledal ženske in otroke ter rekel: »Kdo so ti¹ s teboj?« Rekel je: »Otroci, ki jih je Bog milostljivo dal tvojemu služabniku.«

1. ti…: hebr. tile tebi.

⁶ Nato sta se približali pomočnici, oni in njuni otroci ter se priklonili.

⁷ Tudi Lea s svojimi otroki se je približala in se priklonila in potem sta prišla bliže Jožef in Rahela ter se oba priklonila.

⁸ Rekel je: »Kaj¹ nameravaš z vso to čredo, ki sem jo srečal?« On pa je rekel: »Ti so, da najdem milost v očeh mojega gospoda.«

1. Kaj…: hebr. Kaj je vsa ta četa s teboj?

⁹ Ezav je rekel: »Dovolj imam, moj brat. To, kar imaš, obdrži¹ zase.«

1. obdrži…: hebr. naj bo pri tebi, kar je tvoje.

¹⁰ Jakob je rekel: »Ne, prosim te, če sem torej našel milost v tvojih očeh, potem sprejmi moje darilo v moji roki, kajti zato sem videl tvoj obraz, kot da sem videl Božje obličje in ti si bil zadovoljen z menoj.

¹¹ Vzemi, prosim te, moj blagoslov, ki je priveden k tebi, ker je Bog milostljivo postopal z menoj in ker imam dovolj.«¹ Prigovarjal mu je in on je to vzel.

1. dovolj: hebr. vse stvari.

¹² Rekel je: »Naj greva najino potovanje in naj greva, jaz pa bom šel pred teboj.«

¹³ Rekel mu je: »Moj gospod ve, da so otroci nežni in [da] so z menoj tropi in črede z mladiči in če jih bodo ljudje en dan preveč gonili, bo ves trop poginil.

¹⁴ Naj moj gospod, prosim te, gre preko pred svojim služabnikom, jaz pa bom mirno vodil dalje, kolikor¹ bodo živina, ki gre pred menoj in otroci zmožni prenesti, dokler ne pridem k mojemu gospodu v Seír.«

1. kolikor…: hebr. glede na delovno stopalo itd. in glede na stopalo otrok.

¹⁵ Ezav je rekel: »Naj torej pustim¹ s teboj nekaj ljudstva, ki je z menoj.« Rekel je: »Kaj² potrebujem to? Naj najdem milost v očeh svojega gospoda.«

1. pustim: hebr. postavim, ali, namestim.
2. Kaj…: hebr. Zakaj je to?

¹⁶ ¶ Tako se je ta dan Ezav vrnil na svojo pot v Seír.

¹⁷ § Jakob pa je odpotoval v Sukót, si zgradil hišo in naredil šotore za svojo živino. Zato se ime kraja imenuje Sukót.¹

1. Sukót: to je, Šotori.

¹⁸ ¶ §¹ Ko je Jakob prišel iz Padan–arama, je prišel v Salem, mesto v Sihemu,²³ ki je v kánaanski deželi in svoj šotor postavil pred mestom.

1. [Okoli leta 1729 pr. Kr.]
2. Sihemu: gr. Sychem.
3. Apd 7,16

¹⁹ Kupil je kos poljskega zemljišča, kjer je razširil svoj šotor, iz roke otrok Hamórja,¹² Sihemovega očeta, za sto koščkov³ denarja.

1. Hamórja: gr. Emmorja.
2. Apd 7,16
3. koščkov…: ali, jagnjet.

²⁰ Tam je postavil oltar in ga imenoval El–elohe–Izrael.¹

1. El–elohe–Izrael: to je Bog, Izraelov Bog; [mogočen Izraelov Bog].