¹ Jakob je prebival v deželi, v kateri¹ je bil njegov oče tujec, v kánaanski deželi.

1. v kateri…: hebr. začasnih bivanj svojega očeta.

² To so Jakobovi rodovi. Jožef je bil star sedemnajst¹ let, ko je s svojimi brati pasel trop in deček je bil s sinovi Bilhe in s sinovi Zilpe, ženama svojega očeta. Jožef je svojemu očetu prinesel njihovo zlo poročilo.

1. [Leta 1729 pr. Kr.]

³ § Torej Izrael je bolj ljubil Jožefa kakor vse svoje otroke, ker je bil sin njegove visoke starosti. Naredil mu je plašč iz mnogih barv.¹

1. barv: ali, koščkov.

⁴ Ko so njegovi bratje videli, da ga je njihov oče bolj ljubil kakor vse njegove brate, so ga zasovražili in niso mogli miroljubno govoriti z njim.

⁵ ¶ Jožef je sanjal sanje in te je povedal svojim bratom, oni pa so ga še bolj sovražili.

⁶ Rekel jim je: »Poslušajte, prosim vas, te sanje, ki sem jih sanjal.

⁷ Kajti, glejte, na polju smo vezali snope in glejte, moj snop je vstal in tudi stal pokončno. Glejte, vaši snopi so stali naokoli in se globoko priklanjali mojemu snopu.«

⁸ Njegovi bratje so mu rekli: »Ali boš zares kraljeval nad nami? Ali boš zares imel gospostvo nad nami?« In še bolj so ga zasovražili zaradi njegovih sanj in zaradi njegovih besed.

⁹ ¶ Sanjal je še druge sanje in te povedal svojim bratom in rekel: »Glejte, še sem sanjal sanje. Glejte globoko so se mi priklanjali sonce in luna in enajst zvezd.«

¹⁰ Te je povedal svojemu očetu in svojim bratom. Njegov oče pa ga je oštel in mu rekel: »Kaj so te sanje, ki si jih sanjal? Naj zares pridemo jaz, tvoja mati in tvoji bratje, da se ti priklonimo k zemlji?«

¹¹ Njegovi bratje so mu zavidali, toda njegov oče je obeležil besede.

¹² ¶ Njegovi bratje so odšli, da pasejo trop svojega očeta v Sihemu.

¹³ Izrael je rekel¹ Jožefu: »Mar tvoji bratje ne pasejo tropa v Sihemu? Pridi in poslal te bom k njim.« Ta mu je rekel: »Tukaj sem.«

1. [Okoli leta 1729 pr. Kr.]

¹⁴ Rekel mu je: »Pojdi, prosim te, poglej če¹ je dobro s tvojimi brati in dobro s tropi in besedo mi ponovno prinesi nazaj.« Tako ga je poslal iz hebrónske doline in je prišel v Sihem.

1. če…: hebr. mir tvojih bratov itd.

¹⁵ ¶ Našel pa ga je nek mož in glej, taval je po polju in človek ga je vprašal, rekoč: »Kaj iščeš?«

¹⁶ Rekel je: »Iščem svoje brate. Povej mi, prosim te, kje pasejo svoje trope.«

¹⁷ Človek je rekel: »Odpravili so se od tod, kajti slišal sem jih reči: ›Pojdimo v Dotán.‹« Jožef je odšel za svojimi brati in jih našel v Dotánu.

¹⁸ Ko so ga od daleč zagledali, celo preden se jim je približal, so se zoper njega zarotili, da ga ubijejo.

¹⁹ Drug drugemu so rekli: »Glejte, ta sanjač¹ prihaja.

1. sanjač: hebr. gospodar sanj.

²⁰ Pridimo torej, ubijmo ga in ga vrzimo v neko jamo in bomo rekli: ›Neka zla žival ga je požrla‹ in bomo videli, kaj bo nastalo iz njegovih sanj.«

²¹ Ruben pa je to slišal in ga osvobodil iz njihovih rok in rekel: »Naj ga ne ubijemo mi.«¹

1. 1 Mz 42,22

²² Ruben jim je rekel: »Ne prelijmo krvi, temveč ga vrzimo v tole jamo, ki je v divjini in ne položimo roke nanj,« da bi ga lahko osvobodil iz njihovih rok, da ga ponovno izroči njegovemu očetu.

²³ ¶ § Pripetilo pa se je, ko je Jožef prišel k svojim bratom, da so Jožefa slekli iz njegovega plašča, njegovega plašča iz mnogih barv,¹ ki je bil na njem

1. barv: ali, koščkov.

²⁴ in ga prijeli ter vrgli v jamo. Jama pa je bila prazna, v njej ni bilo vode.

²⁵ § Usedli so se, da jedo kruh in povzdignili so svoje oči, pogledali in glej, skupina Izmaelcev je prihajala iz Gileáda, s svojimi kamelami, nesoč dišave, balzam in miro, da to odnesejo dol v Egipt.

²⁶ Juda je rekel svojim bratom: »Kakšna korist je to, če ubijemo svojega brata in prikrijemo njegovo kri?

²⁷ Pridite in prodajmo ga Izmaelcem in naj naša roka ne bo nad njim, kajti on je naš brat in naše meso.« Njegovi bratje so bili¹ zadovoljni.

1. bili…: hebr. prisluhnili.

²⁸ Potem so šli mimo midjánski trgovci in Jožefa so potegnili ter dvignili iz jame in Jožefa prodali¹ Izmaelcem za dvajset koščkov srebra in ti so Jožefa pripeljali v Egipt.

1. Ps 105,17; Mdr 10,13; Apd 7,9

²⁹ ¶ Ruben pa se je vrnil k jami in glej, Jožefa ni bilo v jami. Raztrgal je svoja oblačila

³⁰ in se vrnil k svojim bratom ter rekel: »Otroka ni in kam naj grem jaz?«

³¹ ¶ Vzeli so Jožefov plašč, zaklali kozlička izmed koz in plašč pomočili v kri

³² § in poslali so plašč iz mnogih barv in ga prinesli k svojemu očetu ter rekli: »To smo našli. Védi torej, ali je to plašč tvojega sina ali ne.«

³³ Prepoznal ga je in rekel: »To je plašč mojega sina. Zla¹ žival ga je požrla. Jožef je brez dvoma raztrgan na koščke.«

1. 1 Mz 44,28

³⁴ Jakob je raztrgal svoja oblačila in na svoja ledja oblekel vrečevino in mnogo dni žaloval za svojim sinom.

³⁵ Vsi njegovi sinovi in vse njegove hčere so vstali, da ga potolažijo, toda odklonil je, da bi bil potolažen in rekel je: »Kajti žalujoč bom šel v grob k svojemu sinu.« Tako je njegov oče jokal za njim.

³⁶ Midjánci pa so ga prodali v Egipt k Potifárju, faraonovemu častniku¹ in poveljniku² straže.

1. častniku: hebr. evnuhu; toda beseda ne označuje samo evnuhe, temveč tudi glavne dvorne upravitelje, dvorjane in častnike.
2. poveljniku…: ali, glavnemu maršalu: hebr. glavnemu izmed pobijalcev, ali, rabljev.