¹ Pripetilo se je po teh stvareh,¹ da je Jožefu nekdo povedal: »Poglej, tvoj oče je bolan,« in ta je s seboj vzel svoja dva sinova, Manáseja in Efrájima.²

1. [Leta 1689 pr. Kr.]
2. [Efrájim: hebr. Dvojni sad.]

² In nekdo je Jakobu povedal ter rekel: »Glej, tvoj sin Jožef prihaja k tebi.« Izrael se je okrepil in se usedel na postelji.

³ Jakob je Jožefu rekel: »Bog Vsemogočni se mi je prikazal pri Luzu,¹ v kánaanski deželi, me blagoslovil

1. 1 Mz 28,13; 1 Mz 35,6

⁴ in mi rekel: ›Glej, jaz te bom naredil rodovitnega in te namnožil in jaz bom iz tebe naredil množico ljudstev in to deželo bom dal tvojemu semenu za teboj za večno posest.‹

⁵ ¶ In sedaj, tvoja dva¹ sinova, Efrájim in Manáse, ki sta ti bila rojena v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, sta moja; kakor Ruben in Simeon, bosta moja.

1. 1 Mz 41,50; Joz 13,7

⁶ Tvoji potomci pa, ki jih boš zaplodil za njima, bodo tvoji in imenovani bodo po imenu svojih bratov v svoji dediščini.

⁷ § Kar pa se mene tiče, ko sem prišel iz Padana,¹ je v kánaanski deželi poleg mene umrla Rahela, na poti, ko je bilo le še malo poti, da pride v Efráto. Pokopal sem jo tam, na poti v Efráto; ta isti je Betlehem.«

1. 1 Mz 35,19

⁸ ¶ Izrael je zagledal Jožefova sinova in rekel: »Kdo sta ta [dva]?«

⁹ Jožef je svojemu očetu rekel: »Onadva sta moja sinova, katera mi ju je Bog dal na tem kraju.« Rekel je: »Privedi ju, prosim te, k meni in jaz ju bom blagoslovil.«

¹⁰ Torej, Izraelove oči so bile od starosti zatemnjene,¹ tako da ni mogel videti. In privedel ju je bliže k njemu in on ju je poljubil ter ju objel.

1. zatemnjene: hebr. težke.

¹¹ Izrael je Jožefu rekel: »Nisem si mislil, da bom videl tvoj obraz in, glej, Bog mi je pokazal tudi tvoje seme.«

¹² Jožef ju je prestavil izmed svojih kolen in se sam, s svojim obrazom, priklonil k zemlji.

¹³ Jožef je prijel oba, Efrájima na svojo desnico proti Izraelovi levici in Manáseja na svojo levico proti Izraelovi desnici in ju privedel k njemu.

¹⁴ Izrael je iztegnil svojo desnico in jo položil na Efrájimovo glavo, ki je bil mlajši, svojo levico pa na Manásejevo glavo, premišljeno vodeč svoji roki, kajti Manáse je bil prvorojenec.

¹⁵ ¶ Blagoslovil¹ je Jožefa in rekel: »Bog, pred katerim sta hodila moja očeta, Abraham in Izak, Bog, ki me je hranil vse moje dolgo življenje do današnjega dne,

1. Heb 11,21

¹⁶ angel, ki me je odkupil od vsega zla, naj blagoslovi dečka. Naj bo moje ime imenovano na njiju in ime mojih očetov, Abrahama in Izaka. Naj zrasteta¹ v množico na sredi zemlje.«

1. zrasteta: hebr. kakor ribe naredita povečanje.

¹⁷ Ko je Jožef videl, da je njegov oče svojo desnico položil na Efrájimovo glavo, ga¹ je to razžalilo in prijel je roko svojega očeta, da jo odmakne z Efrájimove glave na Manásejevo glavo.

1. ga…: je bilo zlo v njegovih očeh.

¹⁸ Jožef je svojemu očetu rekel: »Ne tako, moj oče, kajti ta je prvorojenec, svojo desnico položi na njegovo glavo.«

¹⁹ Njegov oče pa je odklonil in rekel: »Vem to, moj sin, vem to, tudi on bo postal ljudstvo in tudi on bo velik, toda njegov mlajši brat bo resnično večji kakor on in njegovo seme bo postalo množica¹ narodov.«

1. množica: hebr. polnost.

²⁰ Blagoslovil ju je ta dan, rekoč: »V tebi bo Izrael blagoslovljen, rekoč: ›Bog [naj] te naredi kakor Efrájima in kakor Manáseja‹« in Efrájima je postavil pred Manáseja.

²¹ Izrael je rekel Jožefu: »Glej, jaz umrem, toda Bog bo z vami in vas bo ponovno privedel v deželo vaših očetov.

²² Poleg tega sem ti dal en delež nad tvojimi brati, ki sem ga s svojim mečem in s svojim lokom vzel iz roke Amoréjcev.«