¹ Potem je Jakob odšel¹ na svoje potovanje in prišel v deželo vzhodnega² ljudstva.

1. odšel…: hebr. dvignil svoja stopala.
2. vzhodnega…: hebr. vzhodnih otrok.

² Pogledal je in na polju zagledal izvir in glej, tam so bili trije tropi ovac, ležeč pri njem, kajti iz tega izvira so napajali trope. Na vodnjakovih ustih pa je bil velik kamen.

³ Tja so se zbirali vsi tropi in odvalili so kamen iz vodnjakovih ust, napojili ovce in kamen ponovno položili na vodnjakova usta, na njegovo mesto.

⁴ Jakob jim je rekel: »Moji bratje, od kod ste?« Odgovorili so: »Iz Harána smo.«

⁵ Rekel jim je: »Poznate Nahórjevega sina Labána?« Rekli so: »Poznamo ga.«

⁶ Rekel jim je: »Ali je zdrav?«¹ Rekli so: »Zdrav je in glej, njegova hči Rahela prihaja z ovcami.«

1. zdrav…: hebr. mir z njim?

⁷ Rekel je: »Glej, še¹ dolg dan je niti ni čas, da bi se živina zbrala skupaj. Napojite ovce in odženite jih past.«

1. še…: hebr. dan je vendar krasen.

⁸ Rekli so: »Ne moremo, dokler se ne zberejo vsi tropi in dokler kamna ne odvalijo iz vodnjakovih ust. Potem napojimo ovce.«

⁹ ¶ Medtem ko je še govoril z njimi, je prišla Rahela z ovcami svojega očeta, kajti ona jih je varovala.

¹⁰ Pripetilo se je, ko je Jakob opazil Rahelo, hčer materinega brata Labána in ovce materinega brata Labána, da se je Jakob približal in odvalil kamen od vodnjakovih ust in napojil trop Labána, brata svoje matere.

¹¹ Jakob je poljubil Rahelo in povzdignil svoj glas in zajokal.

¹² Jakob je Raheli povedal, da je brat njenega očeta in da je Rebekin sin. In ta je stekla ter povedala svojemu očetu.

¹³ Pripetilo se je, ko je Labán slišal te novice¹ o Jakobu, sinu svoje sestre, da je stekel, da ga sreča, ga objel, poljubil in privedel k svoji hiši. In Labánu je povedal vse te stvari.

1. te novice: hebr. to poslušanje.

¹⁴ In Labán mu je rekel: »Zagotovo si moja kost in moje meso.« In z njim je ostal čas¹ enega meseca.

1. čas…: hebr. mesec dni.

¹⁵ ¶ Labán je rekel Jakobu: »Ker si moj brat, zakaj bi mi služil zaman? Povej mi kakšna naj bodo tvoja plačila?«

¹⁶ Labán pa je imel dve hčeri. Starejši je bilo ime Lea, ime mlajše pa je bilo Rahela.

¹⁷ Lea je bila nežnih oči, toda Rahela je bila krasna in lepega videza.

¹⁸ Jakob pa je ljubil Rahelo in rekel: »Sedem let ti bom služil za Rahelo, tvojo mlajšo hčer.«

¹⁹ Labán je rekel: »Bolje je to, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal kateremukoli drugemu moškemu. Ostani z menoj.«

²⁰ Jakob je sedem let služil za Rahelo in zdela so se mu [kot] le nekaj dni, zaradi ljubezni, ki jo je imel do nje.

²¹ ¶ Jakob je rekel¹ Labánu: »Daj mi mojo ženo, kajti moji dnevi so dopolnjeni, da lahko grem noter vanjo.«

1. [Leta 1753 pr. Kr.]

²² Labán je zbral skupaj vse može tega kraja in priredil gostijo.

²³ Pripetilo pa se je zvečer, da je vzel svojo hčer Leo in jo privedel k njemu in on je šel noter k njej.

²⁴ In Labán je svoji hčeri Lei za pomočnico dal svojo služabnico Zilpo.

²⁵ Pripetilo se je zjutraj, glej, to je bila Lea, in Labánu je rekel: »Kaj je to, kar si mi storil? Ali nisem s teboj služil za Rahelo? Zakaj si me potem preslepil?«

²⁶ Labán je rekel: »V naši¹ deželi se ne sme tako storiti, da se mlajšo izroči pred prvorojeno.

1. naši…: hebr. našem kraju.

²⁷ Dopolni njen teden in dali ti bomo tudi njo, za službo, ki jo boš služil z menoj še drugih sedem let.«

²⁸ Jakob je storil tako in dopolnil njen teden, on pa mu je dal tudi svojo hčer Rahelo za ženo.

²⁹ Labán je svoji hčeri Raheli dal svojo pomočnico Bilho, da postane njena služabnica.

³⁰ Odšel je tudi k Raheli in Rahelo je ljubil bolj kakor Leo in pri njem je služil še drugih sedem let.

³¹ ¶ Ko je Gospod videl, da je bila Lea osovražena, je odprl njeno maternico, toda Rahela je bila jalova.¹

1. [V imenih Jakobovih sinov je skrito sporočilo, ki se nanaša na Jezusa: ›Poglej mojega sina, (Ruben) poslušaj ga (Simeon), se ga oklepaj (Lévi), slavi ga (Juda), sedi na moji desnici (Benjamin).‹]

³² Lea je spočela, rodila¹ sina in njegovo ime imenovala Ruben,² kajti rekla je: »Zagotovo je Gospod pogledal na mojo stisko. Sedaj me bo torej moj soprog ljubil.«

1. [Okoli leta 1752 pr. Kr.]
2. Ruben: to je, Poglej, sin.

³³ Ponovno je spočela in rodila¹ sina ter rekla: »Ker je Gospod slišal, da sem bila osovražena, mi je zato dal tudi tega sina,« in njegovo ime je imenovala Simeon.²

1. [Okoli leta 1751 pr. Kr.]
2. Simeon: to je, slišati.

³⁴ Ponovno je spočela in rodila¹ sina in rekla: »Torej tokrat bo moj soprog pridružen k meni, ker sem mu rodila tri sinove,« zato je bilo njegovo ime imenovano Lévi.²

1. [Okoli leta 1750 pr. Kr.]
2. Lévi: to je, Pridružen.

³⁵ Ponovno je spočela in rodila¹ sina in rekla: »Sedaj bom hvalila Gospoda,« zato je njegovo ime poimenovala Juda;²³ in prenehala⁴ je rojevati.

1. [Okoli leta 1749 pr. Kr.]
2. Juda: to je, Hvala.
3. Mt 1,2
4. prenehala…: hebr. se ustavila pred rojevanjem.