¹ Jakob je svojim sinovom zaklical in rekel: »Zberite se skupaj, da vam bom lahko povedal to, kar vas bo doletelo v poslednjih dneh.

² Zberite se skupaj in poslušajte, vi, Jakobovi sinovi in prisluhnite Izraelu, svojemu očetu.

³ ¶ Ruben, ti si moj prvorojenec, moja mogočnost in začetek moje moči, odličnost dostojanstva in odličnost moči,

⁴ nestabilen kakor voda, ti¹ se ne boš odlikoval. Ker si odšel² k postelji svojega očeta, takrat si jo omadeževal. Dvignil³ se je k mojemu ležišču.

1. ti…: hebr. ne boš odlikovan.
2. 1 Mz 35,22; 1 Krn 5,1
3. Dvignil…: ali, Moje ležišče je izginilo.

⁵ ¶ Simeon in Lévi sta brata, sredstva¹ krutosti so v njunih prebivališčih.

1. sredstva…: ali, njuna meča sta orožja nasilja.

⁶ § Oh moja duša, ne pridi v njuno skrivnost, v njun zbor, moja čast, ne bodi združena, kajti v svoji jezi sta usmrtila človeka in v svoji svojevoljnosti sta spodkopala¹ zid.

1. spodkopala…: ali, volom prerezala Ahilove tetive.

⁷ Prekleta bodi njuna jeza, kajti bila je kruta in njun srd, kajti bil je neizprosen. Razdelil ju bom v Jakobu in razkropil v Izraelu.

⁸ ¶ Juda, ti si ta, ki ga bodo tvoji bratje hvalili. Tvoja roka bo na vratu tvojih sovražnikov, otroci tvojega očeta se bodo priklanjali pred teboj.

⁹ § Juda je levji mladič. Od plena, moj sin, si se dvignil. Sklonil se je, ležal kakor lev in kakor star lev; kdo ga bo prebudil?

¹⁰ § Žezlo ne bo odšlo od Juda niti palica zakona izmed njegovih stopal, dokler ne pride Šilo in k njemu bo zbiranje ljudstva.

¹¹ Privezujoč svojega oslička k trti in svojega osličjega žrebeta k izbrani trti, je svoje obleke opral v vinu in svoja oblačila v krvi grozdnih jagod.

¹² Njegove oči bodo rdeče od vina in njegovi zobje beli od mleka.

¹³ ¶ Zábulon bo prebival pri morskem zavetju in bo za zavetje ladjam in njegova meja bo do Sidóna.

¹⁴ ¶ § Isahár je močan osel, počivajoč med dvema bremenoma.

¹⁵ Videl je, da je bil počitek dober in da je bila dežela prijetna in sklonil svojo ramo, da prenaša in postal služabnik davku.

¹⁶ ¶ Dan bo sodil svoje ljudstvo kakor enega izmed Izraelovih rodov.

¹⁷ Dan bo kača ob poti, gad¹ na stezi, ki piči konjska kopita, tako da bo njegov jezdec padel vznak.

1. gad: hebr. kača-puščica.

¹⁸ Pričakoval sem tvojo rešitev duše, oh Gospod.

¹⁹ ¶ Gad, krdelo ga bo premagalo, toda nazadnje bo on premagal.

²⁰ ¶ Iz Aserja bo njegov kruh zajeten in oskrboval bo kraljeve slaščice.

²¹ ¶ § Neftáli je spuščena košuta. On daje ljubke besede.

²² ¶ Jožef je rodovitna veja, rodovitna veja pri vodnjaku, čigar mladike¹ segajo preko zidu.

1. mladike: hebr. sestre.

²³ Lokostrelci so ga boleče užalostili, streljali nanj in ga sovražili.

²⁴ Toda njegov lok je ostal v moči in lakti njegovih rok so bili okrepljeni z rokami mogočnega Jakobovega Boga (od tam je pastir, Izraelov kamen),

²⁵ celó z Bogom svojih očetov, ki ti bo pomagal in z Vsemogočnim, ki te bo blagoslovil z blagoslovi z neba od zgoraj, blagoslovi iz globine, ki leži spodaj, blagoslovi prsi in maternice.

²⁶ Blagoslovi tvojega očeta so prevladali nad blagoslovi mojih prednikov do skrajne meje večnih hribov. Ti bodo na Jožefovi glavi in na têmenu tistega, ki je bil ločen od svojih bratov.

²⁷ ¶ Benjamin bo ropal kakor volk. Zjutraj bo požrl plen, ponoči pa bo razdelil ukradeno blago.«

²⁸ ¶ Vsi ti so dvanajsteri Izraelovi rodovi in to je to, kar jim je njihov oče govoril in jih blagoslovil; vsakega glede na svoj blagoslov jih je blagoslovil.

²⁹ Zapovedal jim je in jim rekel: »Jaz bom zbran k svojemu ljudstvu. Pokopljite¹ me z mojimi očeti v votlini, ki je na polju Hetejca Efróna,

1. 1 Mz 47,30

³⁰ v votlini, ki je na polju Mahpéli, ki je pred Mamrejem, v kánaanski deželi, ki¹ jo je Abraham kupil s poljem Hetejca Efróna za posest in grobišče.

1. 1 Mz 23,16

³¹ Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko, in tam sem pokopal Leo.

³² Nakup polja in votline, ki je na njem, je bil od Hetovih otrok.«

³³ Ko je Jakob naredil konec zapovedovanju svojim sinovom, je svoja stopala dvignil v posteljo, izročil duha in bil zbran k svojemu ljudstvu.