¹ Abraham je bil star¹ in že zelo² zvrhan v starosti in Gospod je Abrahama blagoslovil v vseh stvareh.

1. [Leta 1857 pr. Kr.]
2. zelo…: hebr. odšel v dneve.

² Abraham je najstarejšemu služabniku svoje hiše, ki je vladal nad vsem, kar je imel, rekel: »Položi,¹ prosim te, svojo roko pod moje stegno,

1. 1 Mz 47,29

³ jaz pa te bom primoral priseči pri Gospodu, Bogu nebes in Bogu zemlje, da mojemu sinu ne boš vzel žene izmed kánaanskih hčera, med katerimi živim,

⁴ temveč boš šel v mojo deželo in k mojemu sorodstvu in vzel ženo mojemu sinu Izaku.«

⁵ Služabnik pa mu je rekel: »Morda mi ženska ne bo voljna slediti v to deželo. Ali moram tvojega sina ponovno privesti v deželo, od koder si prišel?«

⁶ Abraham mu je rekel: »Pazi, da mojega sina ne privedeš ponovno tja.

⁷ ¶ Gospod, Bog nebes, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele mojega sorodstva in ki mi je govoril in mi to prisegel, rekoč: ›To deželo bom dal tvojemu¹ semenu,‹ bo pred teboj poslal svojega angela in ti boš mojemu sinu od tam vzel ženo.

1. 1 Mz 12,7; 1 Mz 13,15; 1 Mz 15,18; 1 Mz 26,4

⁸ Če pa ti ženska ne bo voljna slediti, potem boš prost pred to mojo prisego, samo mojega sina ne privedi ponovno tja.«

⁹ Služabnik je svojo roko položil pod stegno Abrahama, svojega gospodarja in mu glede te zadeve prisegel.

¹⁰ ¶ Služabnik je vzel deset kamel izmed kamel svojega gospodarja in se odpravil, kajti¹ vse dobrine njegovega gospodarja so bile v njegovi roki. Vstal je in odšel v Mezopotamijo, v Nahórjevo mesto.

1. kajti: ali, in.

¹¹ Svojim kamelam je storil, da so pokleknile zunaj mesta, pri vodnem izviru, ob večernem času, v času, ko gredo¹ ženske ven zajemat vodo.

1. gredo…: hebr. ženske, ki zajemajo vodo, gredo naprej.

¹² Rekel je: »Oh Gospod, Bog mojega gospodarja Abrahama, prosim te, pošlji mi danes veliko sreče in mojemu gospodarju Abrahamu izkaži prijaznost.

¹³ Glej, tukaj stojim¹ pri vodnem izviru in hčere mestnih mož prihajajo zajemat vodo.

1. 1 Mz 24,43

¹⁴ Naj se mi zgodi, da gospodična, ki ji bom rekel: ›Spusti svoj lončen vrč, prosim te, da bom lahko pil‹ in bo rekla: ›Pij in tudi tvojim kamelam bom dala piti,‹ naj bo ta tista, ki si jo določil za svojega služabnika Izaka in s tem bom vedel, da si mojemu gospodarju izkazal prijaznost.«

¹⁵ ¶ Pripetilo se je, preden je nehal govoriti, glej, da je prišla ven Rebeka, ki je bila rojena Betuélu, sinu Milke, žene Nahórja, Abrahamovega brata, s svojim lončenim vrčem na svoji rami.

¹⁶ Gospodična pa je bila zelo¹ lepa na pogled, devica, niti je noben mož ni spoznal in odšla je dol k izviru in napolnila svoj lončen vrč ter prišla gor.

1. zelo…: hebr. zapeljive zunanjosti.

¹⁷ Služabnik je stekel, da jo sreča in reče: »Pusti mi, prosim te, popiti malo vode iz tvojega lončenega vrča.«

¹⁸ Rekla je: »Pij, moj gospod« in se podvizala ter spustila svoj lončen vrč na svojo roko ter mu dala piti.

¹⁹ In ko mu je dala piti, je rekla: »Tudi za tvoje kamele bom zajela vodo, dokler se ne napijejo.«

²⁰ Odhitela je in svoj lončen vrč izpraznila v korito in ponovno stekla k izviru, da zajame vodo in jo zajela za vse njegove kamele.

²¹ Človek, začuden ob njej, je ohranil svoj mir, da izve, ali je Gospod naredil njegovo potovanje uspešno ali ne.

²² Pripetilo se je, ko so se kamele napojile, da je človek vzel zlat¹ uhan, težak pol šekla in dve zapestnici za njeni roki, težki deset šeklov zlata

1. zlat…: ali, dragulj za čelo.

²³ in rekel: »Čigava hči si? Povej mi, prosim te. Ali je za nas prostor v hiši tvojega očeta, da prenočimo?«

²⁴ Rekla mu je: »Sem hči Betuéla, Milkinega sina, ki ga je rodila Nahórju.«

²⁵ Poleg tega mu je rekla: »Imamo dovolj tako slame kakor krme in prostora za prenočitev.«

²⁶ Človek je sklonil svojo glavo ter oboževal Gospoda.

²⁷ Rekel je: »Blagoslovljen bodi Gospod, Bog mojega gospodarja Abrahama, ki mojega gospodarja ni pustil brez svoje milosti in svoje resnice. Bil sem na poti in Gospod me je vodil v hišo bratov mojega gospodarja.«

²⁸ Gospodična je stekla ter te stvari povedala tistim iz hiše svoje matere.

²⁹ ¶ Rebeka pa je imela brata in njegovo ime je bilo Labán.¹ In Labán je stekel k človeku, k izviru.

1. [Labán: hebr. bel.]

³⁰ Pripetilo se je, ko je zagledal uhan in zapestnici na roki svoje sestre in ko je slišal besede svoje sestre Rebeke, rekoč: »Tako mi je mož govoril,« da je prišel k človeku. In glej, stal je s kamelami pri izviru.

³¹ Rekel je: »Vstopi, ti blagoslovljen od Gospoda. Zakaj stojiš zunaj? Kajti pripravil sem hišo in prostor za kamele.«

³² ¶ Mož je vstopil v hišo, on pa je odpasal njegove kamele in jim dal slamo in krmo za kamele in vodo, da umije njegova stopala in stopala mož, ki so bili z njim.

³³ Predenj je bila postavljena hrana, da bi jedel, toda rekel je: »Ne bom jedel, dokler ne povem svoje naloge.« On pa je rekel: »Spregovori.«

³⁴ Rekel je: »Jaz sem Abrahamov služabnik.

³⁵ In Gospod je silno blagoslovil mojega gospodarja in postal je velik in dal mu je trope, črede, srebro, zlato, sluge, dekle, kamele in osle.

³⁶ Sara, žena mojega gospodarja, je mojemu gospodarju rodila sina, ko je bila stara. In njemu je dal vse, kar ima.

³⁷ Moj gospodar me je zaprisegel, rekoč: ›Mojemu sinu ne boš vzel žene izmed kánaanskih hčera, v katerih deželi prebivam,

³⁸ temveč boš šel k hiši mojega očeta in k mojemu sorodstvu in vzel ženo mojemu sinu.‹

³⁹ Svojemu gospodarju sem rekel: ›Morda mi ženska ne bo hotela slediti.‹

⁴⁰ Rekel mi je: ›Gospod, pred katerim hodim, bo s teboj poslal svojega angela in osrečil tvojo pot in vzel boš ženo za mojega sina iz mojega sorodstva in iz hiše mojega očeta.

⁴¹ Potem boš prost pred to mojo prisego, ko prideš k mojemu sorodstvu. Če ti je ne bodo dali, potem si prost pred mojo prisego.‹

⁴² Danes sem prišel k izviru in rekel: ›O Gospod, Bog mojega gospodarja Abrahama, če sedaj osrečiš mojo pot, ki jo hodim.

⁴³ Glej,¹ stojim pri vodnem izviru in naj se zgodi, da ko pride naprej devica, da zajame vodo in ji rečem: ›Daj mi za piti, prosim te, malo vode iz svojega lončenega vrča‹

1. 1 Mz 24,13

⁴⁴ in mi reče: ›Pij in prav tako bom zajela za tvoje kamele,‹ naj bo ta ista ženska, ki jo je Gospod določil za sina mojega gospodarja.