¹ Potem se Jožef ni mogel več zadržati pred vsemi tistimi, ki so stali z njim in zaklical je: »Naredite, da vsakdo gre izpred mene.« Noben človek ni stal z njim, medtem ko se je Jožef dal spoznati svojim bratom.

² Na¹ glas je zajokal in Egipčani in faraonova hiša so slišali.

1. Na…: hebr. Svoj glas je izdal v jokanju.

³ Jožef je svojim bratom rekel: »Jaz¹ sem Jožef. Ali moj oče še živi?« Bratje pa mu niso mogli odgovoriti, kajti ob njegovi prisotnosti so bili zbegani.²

1. Apd 7,13
2. zbegani: ali, prestrašeni.

⁴ Jožef je svojim bratom rekel: »Približajte se mi, prosim vas.« Prišli so bliže. Rekel je: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga ste prodali v Egipt.

⁵ Zdaj torej ne bodite užaloščeni niti jezni¹ nase, da ste me prodali sèm, kajti² Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje.

1. jezni…: hebr. naj ne bo jeze v vaših očeh.
2. 1 Mz 50,20

⁶ Kajti ti dve leti¹ je bila lakota v deželi in še pet let je, v katerih ne bo niti setve niti žetve.

1. [Leta 1706 pr. Kr.]

⁷ Bog pa me je poslal pred vami, da vam na zemlji ohrani¹ potomstvo in da vaša življenja reši z veliko osvoboditvijo.

1. ohrani…: hebr. pusti za vas ostanek.

⁸ Tako sedaj niste bili vi, ki ste me poslali sèm, temveč Bog. Naredil me je očeta faraonu in gospodarja vsej njegovi hiši in vladarja po vsej egiptovski deželi.

⁹ Pohitite in pojdite gor po mojega očeta in mu recite: ›Tako govori tvoj sin Jožef: ›Bog me je naredil gospodarja vsemu Egiptu. Pridi dol k meni, ne mudi se.

¹⁰ Prebival boš v gošenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji otroci, tvojih otrok otroci in tvoji tropi, tvoje črede in vse, kar imaš

¹¹ in tam te bom hranil. Kajti še pet let lakote je, da ne bi ti in tvoja družina in vse, kar imaš, prišlo v revščino.‹

¹² Glejte, vaše oči vidijo in oči mojega brata Benjamina, da so to moja usta, ki vam govorijo.

¹³ Vi pa boste mojemu očetu povedali o vsej moji slavi v Egiptu in o vsem tem, kar ste videli in pohiteli boste in mojega očeta privedli sèm dol.«

¹⁴ Planil je na vrat svojega brata Benjamina ter zajokal in Benjamin je jokal na njegovem vratu.

¹⁵ Poleg tega je poljubil vse svoje brate in jokal nad njimi in potem so njegovi bratje govorili z njim.

¹⁶ ¶ § Njegova slava je bila slišana v faraonovi hiši, rekoč: »Prišli so Jožefovi bratje.« In to je dobro¹ ugajalo faraonu in njegovim služabnikom.

1. dobro…: hebr. bilo dobro v faraonovih očeh.

¹⁷ Faraon je rekel Jožefu: »Reci svojim bratom: ›To storite. Natovorite svoje živali in pojdite in pridite v kánaansko deželo.

¹⁸ Vzemite svojega očeta in svoje družine in pridite k meni in jaz vam bom dal dobrega iz egiptovske dežele, vi pa boste jedli tolščo dežele.

¹⁹ Sedaj ste zapovedani, storite tole. Vzemite si vozov iz egiptovske dežele za svoje malčke in za svoje žene in pripeljite svojega očeta in pridite.

²⁰ Ne¹ ozirajte se na vaše stvari, kajti dobrine vse egiptovske dežele so vaše.‹«

1. Ne…: hebr. Naj vaše oko ne prizanaša vašim stvarem itd.

²¹ Izraelovi otroci so tako storili in Jožef jim je dal vozove, glede na faraonovo¹ zapoved in dal jim je popotnico za pot.

1. faraonovo…: hebr. faraonova usta.

²² Vsem izmed njih je dal, vsakemu moškemu je dal zamenjavo oblačila. Toda Benjaminu je dal tristo koščkov srebra in pet zamenjav oblačila.

²³ Svojemu očetu je poslal na ta način: deset natovorjenih¹ oslov z dobrimi stvarmi iz Egipta in deset oslic, natovorjenih z žitom, kruhom in hrano za svojega očeta po poti.

1. natovorjenih: hebr. nesočih.

²⁴ Tako je svoje brate poslal proč in so odrinili in rekel jim je: »Glejte, da se po poti ne prepirate.«

²⁵ ¶ Dvignili so se iz Egipta in prišli v kánaansko deželo k svojemu očetu Jakobu

²⁶ in mu povedali, rekoč: »Jožef je še živ in je guverner nad vso egiptovsko deželo.« Jakobovo¹ srce pa je slabelo, kajti ni jim verjel.

1. Jakobovo: hebr. Njegovo.

²⁷ Povedali so mu vse Jožefove besede, ki jim jih je rekel. In ko je videl vozove, ki jih je poslal Jožef, da ga odpeljejo, je oživel duh njihovega očeta Jakoba.

²⁸ Izrael je rekel: »To je dovolj, moj sin Jožef je še živ. Šel bom in ga pogledal, preden umrem.«