¹ Gospod je obiskal Saro, kakor je rekel in Gospod je Sari storil, kakor¹ je govoril.

1. 1 Mz 17,19; 1 Mz 18,10

² Kajti Sara¹ je spočela in Abrahamu rodila sina v njegovi visoki starosti, ob določenem času, o katerem mu je govoril Bog.

1. Apd 7,8; Gal 4,22; Heb 11,1

³ Abraham je ime svojega sina, ki se mu je rodil, ki mu ga je rodila Sara, imenoval Izak.

⁴ Abraham je obrezal svojega sina Izaka, ko je bil star osem dni, kakor¹ mu je zapovedal Bog.

1. 1 Mz 17,12

⁵ Abraham je bil star sto¹ let, ko se mu je rodil sin Izak.

1. [Okoli leta 1897 pr. Kr.]

⁶ ¶ § Sara je rekla: »Bog me je pripravil, da se smejem, tako da se bodo vsi, ki slišijo, smejali z menoj.«

⁷ Rekla je: »Kdo bi rekel Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? Kajti rodila sem mu sina v njegovi visoki starosti.«

⁸ Otrok je rasel in bil odstavljen in Abraham je tega istega dne, ko je bil Izak odstavljen, priredil veliko praznovanje.

⁹ ¶ In Sara je videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, posmehovati se.

¹⁰ Zato je rekla¹ Abrahamu: »Spôdi² to sužnjo in njenega sina, kajti sin te sužnje ne bo dedič z mojim sinom Izakom.«

1. [Okoli leta 1892 pr. Kr.]
2. Gal 4,3

¹¹ Stvar zaradi njegovega sina pa je bila v Abrahamovih očeh zelo boleča.

¹² ¶ Bog je Abrahamu rekel: »Naj to ne bo boleče v tvojem pogledu zaradi dečka in zaradi tvoje sužnje. V vsem tem, kar ti je Sara rekla, prisluhni njenemu glasu, kajti po Izaku se bo imenovalo tvoje potomstvo.

¹³ In tudi iz sina sužnje bom naredil narod, ker je tvoje seme.«

¹⁴ ¶ Abraham je vstal zgodaj zjutraj, vzel kruh in meh vode, dal to Hagári, namestil to na njeno ramo in otroka in jo poslal proč in odpravila se je in tavala po beeršébski divjini.

¹⁵ Voda v mehu je bila porabljena in otroka je odvrgla pod enega izmed grmov.

¹⁶ Odšla je in se mu usedla nasproti, dobro pot proč, kakor bi bil streljaj loka, kajti rekla je: »Naj ne vidim otrokove smrti.« In sedela je nasproti njemu in povzdignila svoj glas ter zajokala.

¹⁷ Bog je slišal dečkov glas in Božji angel je bil poklican iz nebes k Hagári ter ji rekel: »Kaj te pesti, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal dečkov glas, kjer je.

¹⁸ Vstani, dvigni svojega dečka in ga drži v svoji roki, kajti naredil ga bom [v] velik narod.«

¹⁹ Bog je odprl njene oči in zagledala je vodni izvir in odšla je in meh napolnila z vodo ter dečku dala piti.

²⁰ Bog je bil z dečkom in ta je rasel, prebival v divjini in postal lokostrelec.

²¹ Prebival je v Paránski divjini in njegova mati mu je vzela ženo iz egiptovske dežele.

²² ¶ Ob tistem času se je pripetilo, da sta Abiméleh in Pihól,¹ vrhovni poveljnik njegove vojske, govorila Abrahamu, rekoč: »Bog je s teboj v vsem, kar počneš.

1. [Pihól: hebr. usta vseh.]

²³ Zdaj mi torej tukaj pri Bogu prisezi, da¹ z menoj ne boš ravnal napačno niti z mojim sinom niti s sinovi mojih sinov, temveč glede na prijaznost, ki sem jo storil tebi, boš ti storil meni in deželi, v kateri se mudiš.«

1. da…: hebr. če mi boš lagal.

²⁴ Abraham je rekel: »Prisegel bom.«

²⁵ Abraham pa je grajal Abiméleha zaradi vodnega izvira, ki so ga Abimélehovi služabniki nasilno odvzeli.

²⁶ Abiméleh je rekel: »Ne vem, kdo je storil to stvar, niti mi ti nisi povedal, niti do danes nisem slišal o tem.«

²⁷ Abraham je vzel ovce in vole ter jih dal Abimélehu in oba sta sklenila zavezo.

²⁸ Abraham je sedem jagnjic iz tropa postavil posebej.

²⁹ Abiméleh je rekel Abrahamu: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih postavil posebej?«

³⁰ Rekel je: »Kajti teh sedem jagnjic boš vzel iz moje roke, da mi bodo lahko priča, da sem jaz izkopal ta vodnjak.«

³¹ Zato je ta kraj imenoval Beeršéba,¹ ker sta tam oba prisegla.

1. Beeršéba: to je, Izvir prisege.

³² Tako sta sklenila¹ zavezo pri Beeršébi. Potem je Abiméleh vstal in Pihól, vrhovni poveljnik njegove vojske in vrnila sta se v deželo Filistejcev.

1. [Okoli leta 1891 pr. Kr.]

³³ ¶ Abraham je v Beeršébi zasadil nasad¹ ter tam klical ime Gospoda, večnega Boga.

1. nasad: ali, drevo.

³⁴ In Abraham je mnogo dni začasno prebival v filistejski deželi.