¹ Jakob pa je odšel na svojo pot in Božji angeli so ga srečali.

² Ko jih je Jakob zagledal, je rekel: »To je Božja vojska« in ta kraj je imenoval Mahanájim.¹

1. Mahanájim: to je, Dve vojski, ali, tabora.

³ ¶ Jakob je pred seboj poslal poslance k svojemu bratu Ezavu v deželo Seír, Edómovo deželo.¹

1. deželo: hebr. polje.

⁴ Zapovedal jim je, rekoč: »Tako boste govorili mojemu gospodu Ezavu: ›Tvoj služabnik Jakob nam je rekel: ›Začasno sem bival z Labánom in tam ostal do sedaj.

⁵ Imam vole, osle, trope, sluge in postrežnice. Poslal sem, da povem svojemu gospodu, da lahko najdem milost v tvojem pogledu.‹«

⁶ ¶ Poslanci so se vrnili k Jakobu, rekoč: »Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu in tudi on prihaja, da te sreča in z njim štiristo mož.«

⁷ Potem je bil Jakob silno prestrašen in zaskrbljen. Razdelil je ljudstvo, ki je bilo z njim, trope, črede in kamele na dve četi

⁸ in rekel: »Če pride Ezav k eni skupini in jo udari, potem bo druga skupina, ki je ostala, pobegnila.«

⁹ ¶ Jakob je rekel: »Oh, Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, Gospod, ki mi je rekel: ›Vrni¹ se v svojo deželo in k svojemu sorodstvu in jaz bom dobro postopal s teboj,‹

1. 1 Mz 31,13

¹⁰ sam¹ nisem vreden najmanjše od teh milosti in od vse resnice, ki si jo izkazal svojemu služabniku, kajti s svojo palico sem prečkal ta Jordan, sedaj pa sem narastel v dve četi.

1. sam…: hebr. sem manj pomemben kakor vsi.

¹¹ Reši me, prosim te, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke, kajti bojim se ga, da ne bi prišel in udaril mene in matere z¹ otroki.

1. z…: hebr. na otrocih.

¹² In ti praviš: ›Zagotovo ti bom storil dobro in tvojega semena naredil kakor morskega peska, ki zaradi množice ne more biti preštet.‹«

¹³ ¶ To isto noč je tam prenočil in od tega, kar je prišlo v njegovo roko, je vzel darilo za svojega brata Ezava:

¹⁴ dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov,

¹⁵ trideset molznih kamel z njihovimi žrebeti, štirideset krav in deset bikov, dvajset oslic in deset žrebet.

¹⁶ Izročil jih je v roko svojih služabnikov, vsako čredo posebej. Svojim služabnikom pa je rekel: »Prečkajte pred menoj in pustite prostor med čredo in čredo.«

¹⁷ Predvsem pa je naročil, rekoč: »Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša, rekoč: ›Čigav si? In kam greš? In čigavi so ti pred teboj?‹

¹⁸ Tedaj boš rekel: ›To so od tvojega služabnika Jakoba. To je darilo, poslano k mojemu gospodu Ezavu in glej, tudi on je za nami.‹«

¹⁹ In tako je ukazal drugemu in tretjemu in vsem, ki so sledili čredam, rekoč: »Na ta način boste govorili Ezavu, ko ga najdete.«

²⁰ Poleg tega recite: »Glej, tvoj služabnik Jakob je za nami. Kajti rekel je: ›Pomiril ga bom z darilom, ki gre pred menoj in zatem bom videl njegov obraz. Mogoče me¹ bo sprejel.‹«

1. me: hebr. bo sprejel moj obraz.

²¹ Tako je šlo darilo pred njim, sam pa je to noč prenočil v skupini.

²² Vstal je to noč, vzel svoji dve ženi, svoji dve postrežnici, svojih enajst sinov in prečkal plitvino Jabók.

²³ Vzel jih je in jih¹ poslal preko potoka in poslal čez, kar je imel.

1. jih: hebr. jih pripravil, da prečkajo potok.

²⁴ ¶ Jakob je ostal sam in z njim se je bojeval mož do dnevnega¹ svita.

1. dnevnega…: hebr. vstajanja jutra.

²⁵ Ko je videl, da zoper [Jakoba] ni prevladal, se je dotaknil vdrtine¹ na njegovem stegnu. Vdrtina Jakobovega stegna je bila izpahnjena, kakor [bi] se z njim boril.

1. [vdrtine: ali, vdrto področje okoli kolčnega sklepa.]

²⁶ Rekel je: »Pusti me, kajti dan se že svita.« [Jakob] je rekel: »Ne¹ bom te izpustil, razen če me blagosloviš.«

1. Oz 12,4

²⁷ Rekel mu je: »Kako ti je ime?« Rekel je: »Jakob.«

²⁸ § Rekel je: »Tvoje¹ ime se ne bo več imenovalo Jakob,² temveč Izrael,³ kajti kot princ si imel moč z Bogom in z ljudmi in si prevladal.«

1. 1 Mz 35,10
2. [Jakob: hebr. lovilec pete, prevarant.]
3. Izrael: to je, Božji princ; [ali, vladal bo kakor Bog.]

²⁹ Jakob ga je vprašal in rekel: »Povej mi, prosim te, svoje ime.« Rekel je: »Zakaj je to, da me sprašuješ po mojem imenu?« In tam ga je blagoslovil.

³⁰ Jakob je kraj poimenoval Penuél,¹ kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in moje življenje je ohranjeno.

1. Penuél: to je, Obličje Boga.

³¹ Ko je prečkal Penuél, je sonce vstajalo nad njim, on pa je šepal na svojem stegnu.

³² Zato Izraelovi otroci ne jedo od kite, ki se krči, ki je na vdrtini stegna, do današnjega dne, ker se je dotaknil vdrtine Jakobovega stegna na kiti, ki se krči.