¹ Po mnogih dneh¹ se je pripetilo, da je Gospodova beseda prišla k Eliju v tretjem letu, rekoč: »Pojdi, pokaži se Ahábu in jaz bom na zemljo poslal dež.«

1. [Okoli leta 906 pr. Kr.]

² Elija je odšel, da se pokaže Ahábu. Tam v Samariji pa je bila huda lakota.

³ Aháb je poklical Obadjá,¹ ki je bil voditelj² njegove hiše. (Torej Obadjá se je silno bal Gospoda.

1. Obadjá: hebr. Obadiahu; [Obadjá: hebr. služeč Jahveju.]
2. voditelj…: hebr. nad njegovo hišo.

⁴ Kajti to je bilo tako, ko je Jezabela¹ iztrebila Gospodove preroke, da je Obadjá vzel sto prerokov in jih po petdeset skril v votlino in jih hranil s kruhom in vodo.)

1. Jezabela: hebr. Izebela.

⁵ Aháb je rekel Obadjáju: »Pojdi v deželo, k vodnim studencem in k vsem potokom. Morda bomo lahko našli travo, da rešimo¹ konje in mule žive, da ne izgubimo vseh živali.«

1. rešimo…: hebr. se ne odrežemo od živali.

⁶ Tako sta si razdelila deželo, da gresta skoznjo. Aháb je sam odšel eno pot, Obadjá pa je odšel drugo pot.

⁷ ¶ Ko je bil Obadjá na poti, glej, ga je srečal Elija. Ta ga je spoznal in padel na svoj obraz ter rekel: »Ali si ti, moj gospod Elija?«

⁸ Odgovoril mu je: »Jaz sem. Pojdi, povej svojemu gospodarju: ›Glej, Elija je tukaj.‹«

⁹ Rekel je: »Kaj sem grešil, da hočeš svojega služabnika izročiti v Ahábovo roko, da me ubije?

¹⁰ Kakor živi Gospod, tvoj Bog, ni ne naroda ne kraljestva, kamor moj gospodar ni poslal, da te poiščejo. In ko so rekli: ›Njega ni tukaj,‹ je od kraljestva in naroda vzel prisego, da te niso našli.

¹¹ In sedaj praviš: ›Pojdi, povej svojemu gospodarju: ›Glej, Elija je tukaj.‹‹

¹² Takoj, ko odidem od tebe, se bo zgodilo, da te bo Gospodov Duh odnesel ne vem kam. Ko pridem in povem Ahábu in te ne bo mogel najti, bo tako, da me bo ubil. Vendar se jaz, tvoj služabnik, od svoje mladosti bojim Gospoda.

¹³ Mar ni bilo povedano mojemu gospodu kaj sem storil, ko je Jezabela usmrtila Gospodove preroke, kako sem skril sto mož, Gospodovih prerokov, po petdeset v votlino in jih hranil s kruhom in vodo?

¹⁴ Sedaj pa praviš: ›Pojdi, povej svojemu gospodarju: ›Glej, Elija je tukaj‹ in me bo ubil.«

¹⁵ Elija je rekel: »Kakor živi Gospod nad bojevniki, pred katerim stojim, se mu bom danes zagotovo pokazal.«

¹⁶ Tako je Obadjá odšel, da sreča Ahába in povedal mu je. Aháb je odšel, da sreča Elija.

¹⁷ ¶ Pripetilo se je, ko je Aháb zagledal Elija, da mu je Aháb rekel: »Si ti ta, ki nadleguje Izraela?«

¹⁸ In ta je odgovoril: »Nisem jaz nadlegoval Izraela, temveč ti in hiša tvojega očeta v tem, da ste zapustili Gospodove zapovedi, ti pa si sledil Báalom.

¹⁹ Zdaj torej pošlji in zberi k meni ves Izrael na goro Karmel in štiristo petdeset Báalovih prerokov in štiristo Ašerinih prerokov, ki jedo za Jezabelino mizo.«

²⁰ Tako je Aháb poslal k vsem Izraelovim otrokom in preroke skupaj zbral h gori Karmel.

²¹ ¶ Elija je prišel k vsemu ljudstvu in rekel: »Doklej omahujete med dvema možnostma?¹ Če Gospod je Bog, sledite njemu, toda če je Báal, potem sledite njemu.« Ljudstvo pa mu ni odgovorilo niti besede.

1. možnostma: ali, mislima.

²² Potem je Elija rekel ljudstvu: »Jaz, celó samo jaz sem ostal Gospodov prerok, toda Báalovih prerokov je štiristo petdeset mož.

²³ Naj nam torej dajo dva bikca in naj si enega bikca izberejo zase, ga razrežejo na koščke in ga položijo na les in pod njim ne podtaknejo ognja, jaz pa bom pripravil drugega bikca in ga položil na les in pod njim ne podtaknem ognja.

²⁴ Kličite k imenu svojih bogov, jaz pa bom klical h Gospodovemu imenu. Bog, ki odgovarja z ognjem, naj bo on Bog.« Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: »To¹ je dobro rečeno.«

1. To…: hebr. Beseda je dobra.

²⁵ § Elija je Báalovim prerokom rekel: »Izberite si enega bikca zase in tega pripravite najprej, kajti vas je mnogo, in kličite ime svojih bogov, toda spodaj ne podnetite ognja.«

²⁶ Vzeli so bikca, ki jim je bil dan in ga pripravili in od jutra do poldneva klicali k Báalovemu imenu, rekoč: »Oh Báal, usliši¹ nas.« Toda ni bilo nobenega glasu niti nikogar, da bi odgovoril. In poskakovali² so na oltarju, ki je bil narejen.

1. usliši…: ali, odgovori nam.
2. poskakovali…: ali, skakali so gor in dol pri oltarju.

²⁷ Pripetilo se je opoldan, da jih je Elija zasmehoval in rekel: »Glasno¹ vpijte, kajti on je bog; ali klepeta² ali³ zalezuje ali je na potovanju ali morda spi in mora biti prebujen.«

1. Glasno: hebr. Z močnim glasom.
2. klepeta: ali, meditira.
3. ali: ali, ima zalezovanje.

²⁸ Glasno so vpili in se po svoji navadi rezali z noži in nožiči, dokler ni po njih lila¹ kri.

1. lila: hebr. tekla.

²⁹ Pripetilo se je, ko je sredina dneva minila in so prerokovali do časa darovanja¹ večerne daritve, da tam ni bilo, niti glasu niti odgovora, niti nikogar, ki bi upošteval.²

1. darovanja…: hebr. dvigovanja.
2. upošteval: hebr. dal pozornost.

³⁰ Elija je rekel vsemu ljudstvu: »Pridite bliže k meni.« In vse ljudstvo je prišlo bliže k njemu. Popravil je Gospodov oltar, ki je bil razrušen.

³¹ Elija je vzel dvanajst kamnov, glede na število rodov Jakobovih sinov, ki mu je prišla Gospodova beseda, rekoč: »Izrael¹ bo tvoje ime.«

1. 1 Mz 32,28; 2 Kr 17,34

³² S kamni je v Gospodovem imenu zgradil oltar, in okoli oltarja naredil jarek, tako velik, da bi lahko vseboval dve meri semen.

³³ Les je postavil v red in bikca razsekal na koščke, ga položil na les in rekel: »Napolnite štiri sodčke z vodo in jih izlijte na žgalno daritev in na les.«

³⁴ Rekel je: »To storite drugič.« In to so storili drugič. Rekel je: »To storite tretjič.« In to so storili tretjič.

³⁵ Voda je tekla¹ naokoli oltarja in tudi jarek je napolnil z vodo.

1. tekla: hebr. šla.

³⁶ Ob času darovanja večerne daritve se je pripetilo, da se je približal prerok Elija in rekel: »Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, naj bo to znano ta dan, da si ti Bog v Izraelu in da sem jaz tvoj služabnik in da sem vse te stvari storil na tvojo besedo.

³⁷ Prisluhni mi, oh Gospod, prisluhni mi, da bo to ljudstvo lahko vedelo, da si ti Gospod Bog in da si ti njihova srca ponovno obrnil nazaj.«

³⁸ Potem je padel Gospodov ogenj in použil žgalno daritev, les, kamne, prah in polizal vodo, ki je bila v jarku.

³⁹ Ko je vse ljudstvo to videlo, so padli na svoje obraze in rekli: »Gospod, on je Bog; Gospod, on je Bog.«