¹ Sirski kralj Ben Hadád je zbral¹ skupaj vso svojo vojsko, in tam je bilo z njim dvaintrideset kraljev, konji in bojni vozovi. Odšel je gor, oblegal Samarijo in se vojskoval zoper njo.

1. [Leta 901 pr. Kr.]

² V mesto je poslal poslance, k Izraelovemu kralju Ahábu in mu rekel: »Tako govori Ben Hadád:

³ ›Tvoje srebro in tvoje zlato je moje. Tudi tvoje žene in tvoji otroci, celó najčednejši, so moji.‹«

⁴ Izraelov kralj je odgovoril in rekel: »Moj gospod, oh kralj, glede na tvoj govor: ›Jaz sem tvoj in vse kar imam.‹«

⁵ Poslanci so ponovno prišli in rekli: »Tako govori Ben Hadád, rekoč: ›Čeprav sem poslal k tebi, rekoč: ›Izročil mi boš svoje srebro, svoje zlato, svoje žene in svoje otroke,

⁶ bom vendar naslednji dan, okrog tega časa, k tebi poslal svoje služabnike in preiskali bodo tvojo hišo in hiše tvojih služabnikov, in zgodilo se bo, da karkoli je prijetno¹ v tvojih očeh, da bodo to položili v svojo roko in to odnesli proč.‹«

1. prijetno: hebr. všečno.

⁷ Potem je Izraelov kralj poklical vse starešine dežele in rekel: »Spoznajte, prosim vas in poglejte, kako ta mož išče vragolijo, kajti k meni je poslal po moje žene, po moje otroke, po moje srebro in po moje zlato, pa mu¹ nisem odrekel.«

1. mu…: hebr. nisem zadržal pred njim.

⁸ Vse starešine in vse ljudstvo mu je reklo: »Ne prisluhni mu niti ne privoli.«

⁹ Zatorej je Ben Hadádovim poslancem rekel: »Mojemu gospodu kralju povejte: ›Vse, po kar si prvič poslal k svojemu služabniku, bom storil, toda te stvari ne morem storiti.‹« Poslanci so odšli in mu ponovno prinesli besedo.

¹⁰ Ben Hadád je poslal k njemu in rekel: »Bogovi naj mi tako storijo in še več, če bo prah Samarije zadoščal za prgišča vsega ljudstva, ki mi¹ sledi.«

1. mi…: hebr. so pri mojih stopalih.

¹¹ Izraelov kralj je odgovoril in rekel: »Povej mu: ›Naj se tisti, ki si opasuje opremo, ne baha kakor, da jo je že odložil.‹«

¹² ¶ Pripetilo se je, ko je Ben Hadád slišal to sporočilo,¹ medtem ko je pil on in kralji v paviljonih,² da je rekel svojim služabnikom: »Postrojite³ se v vrsto.« In postavili so se v vrsto zoper mesto.

1. sporočilo: hebr. besedo.
2. paviljonih: ali, šotorih.
3. Postrojite…: ali, Namestite stroje. In namestili so stroje.

¹³ ¶ Glej, tam je¹ h kralju Ahábu prišel prerok iz Izraela, rekoč: »Tako govori Gospod: ›Ali si videl vso to veliko množico? Glej, ta dan jo bom izročil v tvojo roko, in ti boš vedel, da sem jaz Gospod.‹«

1. je…: hebr. se je h kralju Ahábu približal.

¹⁴ Aháb je rekel: »Po kom?« Rekel je: »Tako govori Gospod: ›Celó po mladeničih¹ princev provinc.‹« Potem je rekel: »Kdo bo ukazoval² bitki?« Odgovoril je: »Ti.«

1. mladeničih…: ali, služabnikih.
2. ukazoval…: hebr. zvezal bitko, ali, povezoval bitko.

¹⁵ Potem je preštel mladeniče princev provinc in bilo jih je dvesto dvaintrideset. Za njimi je preštel vse ljudstvo, celo vse Izraelove otroke, bilo [jih je] sedem tisoč.

¹⁶ Ven so odšli opoldan. Toda Ben Hadád se je v paviljonih opijal do pijanosti, on in kralji, dvaintrideset kraljev, ki so mu pomagali.

¹⁷ Mladeniči princev provinc so prvi odšli ven in Ben Hadád je poslal ven in povedali so mu, rekoč: »Tam so prišli možje iz Samarije.«

¹⁸ Rekel je: »Če so prišli ven za mir, jih ujemite žive, ali če so prišli ven za vojno, jih ujemite žive.«

¹⁹ Tako so ti mladeniči princev provinc prišli ven iz mesta in vojska, ki jim je sledila.

²⁰ Usmrtili so vsak svojega moža in Sirci so zbežali, Izrael pa jih je zasledoval in sirski kralj Ben Hadád je s konjeniki pobegnil na konju.

²¹ Izraelov kralj je odšel ven in udaril konje in vozove in Sirce usmrtil z velikim pokolom.

²² ¶ Prerok je prišel k Izraelovemu kralju in mu rekel: »Pojdi, okrepi se in se ozri in poglej kaj počneš, kajti ob vrnitvi leta bo kralj iz Sirije ponovno prišel gor zoper tebe.«

²³ Služabniki kralja iz Sirije so mu rekli: »Njihovi bogovi so bogovi hribov, zato so bili močnejši kakor mi, toda naj se borimo zoper njih na ravnini in bomo zagotovo močnejši kakor oni.

²⁴ Stôri to stvar. Kralje vzemi proč, vsakega moža iz svojega kraja in namesto njih postavi poveljnike.

²⁵ Naštej si vojsko, podobno vojski, ki si¹ jo izgubil, konja za konja in bojni voz za bojni voz, in mi se bomo borili zoper njih na ravnini in bomo zagotovo močnejši kakor oni.« Prisluhnil je njihovemu glasu in tako storil.

1. si…: hebr. je padla.

²⁶ Pripetilo se je ob vrnitvi leta,¹ da je Ben Hadád preštel Sirce in odšel gor v Afék, da² se bori zoper Izrael.

1. [Leta 900 pr. Kr.]
2. da…: hebr. v vojno z Izraelom.

²⁷ Izraelovi otroci so bili prešteti in so bili vsi prisotni¹ in odšli zoper njih. Izraelovi otroci so se utaborili pred njimi kakor dva majhna tropa kozličkov, toda Sirci so napolnili deželo.

1. prisotni: ali, negovani.

²⁸ ¶ Prišel je Božji mož in spregovoril Izraelovemu kralju ter rekel: »Tako govori Gospod: ›Ker so Sirci rekli: ›Gospod je Bog hribov, toda on ni Bog dolin, zato bom vso to veliko množico izročil v tvojo roko in spoznali boste, da jaz sem Gospod.‹«

²⁹ Sedem dni so taborili eden nasproti drugemu. In bilo je tako, da so se na sedmi dan spoprijeli in Izraelovi otroci so v enem dnevu izmed Sircev usmrtili sto tisoč pešcev.

³⁰ Toda ostali so pobegnili v Afék, v mesto in tam je obzidje padlo na sedemindvajset tisoč mož, ki so ostali. Ben Hadád pa je pobegnil in prišel v¹ mesto, v notranjo sobo.

1. v…: ali, iz sobe v sobo; hebr. v sobo znotraj sobe.

³¹ ¶ Njegovi služabniki so mu rekli: »Glej sedaj, slišali smo, da so kralji Izraelove hiše usmiljeni kralji. Pusti nam, prosimo te, da opašemo vrečevino okoli svojih ledij in vrvi na svoje glave in pojdimo ven k Izraelovemu kralju. Morda bo rešil tvoje življenje.«

³² Tako so na svoja ledja opasali vrečevino, na svoje glave položili vrvi in prišli k Izraelovemu kralju ter rekli: »Tvoj služabnik Ben Hadád govori: ›Prosim te, pusti me živega.‹« Rekel je: »Je še živ? On je moj brat.«

³³ Torej možje so marljivo opazovali ali bo katerakoli stvar prišla od njega in jo hitro zgrabili ter rekli: »Tvoj brat Ben Hadád.« Potem je rekel: »Pojdite, privedite ga.« Potem je Ben Hadád prišel naravnost k njemu in dal mu je, da je prišel gor v bojni voz.

³⁴ Ben Hadád mu je rekel: »Mesta, ki jih je moj oče vzel od tvojega očeta, bom povrnil in zase si boš naredil ulice¹ v Damasku, kakor jih je moj oče naredil v Samariji.« Potem je Aháb rekel: »S to zavezo te bom poslal proč.« Tako je z njim sklenil zavezo in ga poslal proč.

1. ulice: ali, trgovske kraje.

³⁵ ¶ Nek mož, izmed preroških sinov, je rekel svojemu bližnjemu po Gospodovi besedi: »Udari me, prosim te.« Človek pa je odklonil, da bi ga udaril.

³⁶ Potem mu je rekel: »Ker nisi ubogal Gospodovega glasu, glej, te bo takoj, ko odideš od mene, ubil lev.« In takoj, ko je odšel od njega, ga je našel lev in ga usmrtil.