¹ Salomon¹ je sklenil² svaštvo s faraonom, egiptovskim kraljem in vzel faraonovo hčer ter jo privedel v Davidovo mesto, dokler ni končal gradnje svoje lastne hiše, Gospodove hiše in obzidja okoli Jeruzalema.

1. 1 Kr 7,8
2. [Leta 1014 pr. Kr.]

² Vendar pa je ljudstvo žrtvovalo na visokih krajih, ker do tistih dni ni bilo zgrajene hiše Gospodovemu imenu.

³ Salomon je ljubil Gospoda, hodeč po zakonih svojega očeta Davida, vendar je žrtvoval in zažigal kadilo na visokih krajih.

⁴ Kralj je odšel do Gibeóna,¹ da tam žrtvuje, kajti to je bil ugleden visok kraj [in] na tistem oltarju je Salomon daroval tisoč žgalnih daritev.

1. [Gibeón: hebr. hribovit.]

⁵ ¶ V Gibeónu se je Gospod v sanjah ponoči prikazal Salomonu in Bog je rekel: »Prosi, kaj naj ti dam.«

⁶ Salomon je rekel: »Svojemu služabniku, mojemu očetu Davidu, si izkazal veliko milost,¹ kakor je hodil pred teboj v resnici, v pravičnosti in v iskrenosti srca s teboj in si zanj ohranil to veliko prijaznost, da si mu dal sina, da sedi na njegovem prestolu, kakor je to ta dan.

1. milost: ali, radodarnost.

⁷ Sedaj, oh Gospod, moj Bog, svojega služabnika si naredil kralja namesto mojega očeta Davida. Jaz pa sem samo majhen otrok. Ne vem kako odhajati ali prihajati.

⁸ Tvoj služabnik je v sredi tvojega ljudstva, ki si ga izbral, velikega ljudstva, ki zaradi množice ne more biti niti našteto niti prešteto.

^{9 1} Daj torej svojemu služabniku razumevajoče² srce, da sodi tvoje ljudstvo, da bom lahko razločeval med dobrim in slabim, kajti kdo je zmožen soditi to tvoje tako veliko ljudstvo?«

1. 2 Krn 1,10
2. razumevajoče…: hebr. srce, ki sliši.

¹⁰ Govor je ugajal Gospodu, da je Salomon prosil to stvar.

¹¹ Bog mu je rekel: »Ker si prosil to stvar in zase nisi prosil dolgega¹ življenja, niti zase nisi prosil bogastev, niti nisi prosil za življenja svojih sovražnikov, temveč si zase prosil razumevanje, da razsojaš² sodbo;

1. dolgega…: hebr. mnogo dni.
2. razsojaš: hebr. slišiš.

¹² glej, storil sem glede na tvoje besede, glej, dal sem ti modrost in razumevajoče srce, tako da pred teboj ni bilo nikogar podobnega tebi niti za teboj ne bo vstal nihče podoben tebi.

¹³ Dal¹ sem ti tudi to, česar nisi prosil, tako bogastva kakor čast, tako da vse tvoje dni med kralji ne² bo nobenega kralja podobnega tebi.

1. Mt 6,33; Mdr 7,11
2. ne…: hebr. ni.

¹⁴ Če boš hodil po mojih poteh, da varuješ moje zakone in moje zapovedi, kakor¹ je hodil tvoj oče David, potem bom podaljšal tvoje dni.«

1. 1 Kr 15,5

¹⁵ Salomon se je prebudil in glej, to so bile sanje. Prišel je v Jeruzalem, stopil pred skrinjo Gospodove zaveze in daroval žgalne daritve, mirovne daritve in vsem svojim služabnikom priredil gostijo.

¹⁶ ¶ Potem sta prišli h kralju dve ženski, ki sta bili pocestnici in obstali pred njim.

¹⁷ Ena ženska je rekla: »Oh moj gospod, jaz in ta ženska stanujeva v eni hiši in rodila sem otroka, z njo v hiši.

¹⁸ Tretji dan pa se je pripetilo, potem ko sem rodila, da je tudi ta ženska rodila in bili sva skupaj. Z nama v hiši ni bilo nobenega tujca, razen naju dveh v hiši.

¹⁹ Otrok te ženske pa je ponoči umrl, ker ga je prekrila.

²⁰ Ona pa je opolnoči vstala in mojega sina vzela od mene, medtem ko je tvoja pomočnica spala in si ga položila v svoje naročje, svojega mrtvega pa je položila v moje naročje.

²¹ Ko sem zjutraj vstala, da podojim svojega otroka, glej, je bil ta mrtev. Toda ko sem to zjutraj preudarjala, glej, to ni bil moj sin, ki sem ga rodila.«

²² Druga ženska pa je rekla: »Ne, temveč živi je moj sin, mrtvi pa je tvoj sin.« Ta pa je rekla: »Ne, temveč mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj sin.« Tako sta govorili pred kraljem.

²³ Potem je kralj rekel: »Ena pravi: ›Ta je moj sin, ki živi, tvoj sin pa je mrtev.‹ Druga pa pravi: ›Ne, temveč je mrtvi tvoj sin, moj sin pa živi.‹«

²⁴ Kralj je rekel: »Prinesite mi meč.« Meč so prinesli pred kralja.

²⁵ Kralj je rekel: »Živega otroka razdelite na pol in polovico dajte eni, polovico pa drugi.«

²⁶ Potem je kralju spregovorila ženska, od katere je bil živi otrok, kajti njena notranjost je hrepenela¹ za svojim sinom in rekla: »Oh moj gospod, izročite ji živega otroka in nikakor ga ne ubijte.« Druga pa je rekla: »Naj ne bo niti moj niti tvoj, temveč ga razdelite.«

1. hrepenela: hebr. bila vroča.

²⁷ Potem je kralj odgovoril in rekel: »Njej dajte živega otroka in ga nikakor ne ubijte. Ona je njegova mati.«

²⁸ Ves Izrael je slišal o sodbi, ki jo je kralj razsodil in bali so se kralja, kajti videli so, da je bila v njem¹ Božja modrost, da razsoja.

1. v njem: hebr. sredi njega.