¹ In prišla mi je beseda Gospodova, govoreč:

² Ne jemlji si žene in ne imej sinov ali hčer v tem kraju.

³ Kajti tako pravi Gospod o sinovih in hčerah, rojenih v tem kraju, in o njih materah, ki jih rodé, in o njih očetih, ki so jih rodili v tej deželi:

⁴ Za najhujšimi boleznimi bodo umrli, ne bode joka po njih in pokopani ne bodo; za gnoj bodo na površju zemlje; in od meča in glada bodo padali in njih trupla bodo za jed pticam pod nebom in zverem zemeljskim.

⁵ Kajti tako pravi Gospod: Ne stopaj v hišo žalosti in ne hodi jokat in ne miluj jih; kajti vzel sem nazaj svoj mir od tega ljudstva, govori Gospod, blagovoljnost in usmiljenje.

⁶ I veliki i mali bodo pomrli v tej deželi; ne bodo jih pokopali in jokali se ne bodo za njimi, ne bodo si delali vrezkov, ne pleše zanje;

⁷ in ne bodo jim delili kruha ob žalovanju, da bi potolažili koga za umrlega, in piti jim ne bodo dajali iz čaše tolažbe za očeta ali za mater katerega izmed njih.

⁸ Tudi v hišo pojedine ne hodi, da bi sedel med njimi, da bi jedel in da bi pil.

⁹ Zakaj tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Glej, jaz storim, da pojde iz tega kraja pred vašimi očmi in v vaših dneh glas veselja in radosti glas, glas ženina in glas neveste.

¹⁰ In ko naznaniš temu ljudstvu vse te besede, če ti poreko: Zakaj je izgovoril Gospod zoper nas vso tisto preveliko nesrečo? in kaka je krivica naša ali kakšen je greh naš, s katerim smo grešili zoper Gospoda, Boga našega?

¹¹ tedaj jim reci: Zato ker so me zapustili očetje vaši, govori Gospod, in so hodili za tujimi bogovi ter jih častili in se jim klanjali; mene pa so zapustili in niso držali postave moje.

¹² Vi pa ste delali huje kakor očetje vaši; kajti glej, vsak hodi po trmi hudobnega srca svojega, tako da ne poslušate mene.

¹³ Zato vas vržem ven iz te dežele v deželo, ki je niste poznali ne vi, ne očetje vaši, in tam boste služili tujim bogovom noč in dan, ker vam ne dam milosti.

¹⁴ Zatorej, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko se ne bo več reklo: Kakor resnično živi Gospod, ki je izpeljal Izraelce iz dežele Egiptovske,

¹⁵ ampak: Kakor resnično živi Gospod, ki je izpeljal Izraelce iz dežele severne in iz vseh krajev, kamor jih je bil izgnal. In jih bom pripeljal nazaj v njih deželo, katero sem bil dal njih očetom.

¹⁶ Glej, jaz pošljem k mnogim ribičem, govori Gospod, da jih bodo lovili kakor ribe; in nato pošljem k mnogim lovcem, da jih bodo lovili z vsake gore in z vsakega hriba, tudi iz skalnih lukenj.

¹⁷ Kajti moje oči gledajo na vse njih poti, niso skrite obličju mojemu, tudi njih krivica ni prikrita mojim očem.

¹⁸ Ali poprej poplačam dvojno njih krivico in njih greh, zato ker so oskrunili deželo mojo s trupli svojih ostudnih stvari in so z gnusobami napolnili dediščino mojo.

¹⁹ O Gospod, moč moja in grad moj in pribežališče moje v dan stiske! K tebi pridejo narodi od koncev zemlje in poreko: Samo laž so podedovali očetje naši, ničemurnost in kar nič ne koristi.

²⁰ Kako si more človek delati bogove, ki vendar niso bogovi?

²¹ Zato, glej, jim pokažem, takrat jim pokažem roko svojo in svojo moč, in spoznajo, da je ime moje Jehova.