¹ Zgodi se pa, ko je nehal Jeremija naznanjati vsemu ljudstvu vse besede Gospoda, njih Boga, zavoljo katerih ga je poslal Gospod k njim, vse tiste besede,

² da je rekel Azarija, sin Hosajev, in Johanan, sin Kareahov, in vsi oni prevzetni možje so rekli Jeremiju: Lažnivo govoriš! Ni te poslal Gospod, Bog naš, da veliš: Ne hodite v Egipt, da bi tam prebivali;

³ temuč Baruh, Nerijev sin, te ščuje zoper nas, da nas dá v roko Kaldejcem, ki naj nas usmrte ali odpeljejo v Babilon.

⁴ In ni poslušal Johanan, sin Kareahov, in vsi vojaški poveljniki in vse ljudstvo glasu Gospodovega, da bi ostali v deželi Judovi;

⁵ ampak Johanan, Kareahov sin, in vsi vojaški poveljniki so vzeli vse ostanke Judove, ki so se bili vrnili od vseh narodov, kamor so bili odgnani, hoteč bivati v deželi Judovi:

⁶ može in žene, otroke in kraljeve hčere in vse duše, ki jih je bil ostavil Nebuzaradan, glavar telesne straže, pri Gedaliju, sinu Ahikama, sina Safanovega, tudi proroka Jeremija in Baruha, Nerijevega sina,

⁷ in napotili so se v deželo Egiptovsko, kajti niso poslušali glasu Gospodovega. In dospeli so v Tahpanhes.

⁸ Prišla pa je beseda Gospodova Jeremiju v Tahpanhesu, rekoč:

⁹ Vzemi v roko svojo velike kamene in jih skrij v ilovico ob opekarnici, ki je v Tahpanhesu pri vhodu v hišo Faraonovo, pred očmi mož Judovih;

¹⁰ in jim reci: Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Glej, jaz pošljem in vzamem Nebukadnezarja, kralja babilonskega, hlapca svojega, in prestol njegov postavim nad te kamene, ki sem jih skril, in nad njimi razpne svoj kraljevski šator.

¹¹ Kajti pride in udari deželo Egiptovsko: kdor je za smrt, bode za smrt, in kdor za sužnost, za sužnost, in kdor pod meč, pod meč.

¹² In ogenj zažgem v hišah bogov egiptovskih, da jih požge in odpelje v ujetništvo. In obleče se v Egiptovsko deželo, kakor se pastir obleče v svoj plašč; in odide odtod v miru.

¹³ In razbije stebre v Bet-semesu, ki je v deželi Egiptovski, in požge z ognjem hiše bogov egiptovskih.