¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, govoreč:

² Tako pravi Gospod, Bog Izraelov, veleč: Zapiši si v knjigo vse besede, ki ti jih govorim.

³ Kajti glej, dnevi pridejo, govori Gospod, ko nazaj pripeljem ujeto množico ljudstva svojega Izraelovega in Judovega, pravi Gospod; in pripeljem jih nazaj v deželo, ki sem jo bil dal njih očetom, da bi jo posedli.

⁴ In to so besede, ki jih je govoril Gospod o Izraelu in o Judi.

⁵ Kajti tako pravi Gospod: Glas trepeta čujemo, strah je in nič miru.

⁶ Le vprašajte in vidite, ali rodi moški? Zakaj vidim roke vsakega moža na ledju njegovem, kakor porodnica, in vseh obličja so obledela?

⁷ Gorje! ker velik je ta dan, da mu ni enakega: to je čas stiske Jakobove; vendar bo rešen iz nje.

⁸ Kajti tisti dan se zgodi, govori Gospod nad vojskami, da zlomim jarem njegov s tvojega vratu in raztrgam vezi tvoje, in sužnosti ne bodo več zahtevali od tebe tujci;

⁹ ampak vsi bodo služili Gospodu, Bogu svojemu, in Davidu, kralju svojemu, ki ga jim obudim.

¹⁰ Ti torej se ne boj, hlapec moj Jakob, govori Gospod, in ne plaši se, Izrael! zakaj, glej, jaz te otmem iz daljave in zarod tvoj iz dežele sužnosti njegove; in vrne se Jakob in bo počival in mirno živel, in nihče ga ne bo strašil.

¹¹ Kajti na strani sem ti, govori Gospod, da te rešim; zakaj docela pokončam vse narode, med katere sem te razkropil; samo tebe ne pokončam docela, temuč strahoval te bom primerno in te ne bom pustil čisto brez kazni.

¹² Kajti tako pravi Gospod: Smrtna je rana tvoja, prehud udarec tvoj.

¹³ Nihče se ne mara potegniti za pravdo tvojo; za rano svojo nimaš zdravila, ne obveze.

¹⁴ Vsi ljubčki tvoji so te pozabili, ne vprašujejo nič po tebi; kajti udaril sem te z udarcem sovražnikovim, z grozovitim strahovanjem, zato ker je velika krivičnost tvoja, mnogi so grehi tvoji.

¹⁵ Kaj vpiješ zavoljo rane svoje, da je neozdravljiva bolečina tvoja? Zato ker je velika krivičnost tvoja, ker so mnogi grehi tvoji, sem ti storil to.

¹⁶ Zato bodo, katerikoli te žro, požrti in vsi zatiralci tvoji, kolikor jih je, pojdejo v sužnost, in kateri te teptajo, bodo poteptani, in vse, ki te plenijo, izročim plenjenju.

¹⁷ Kajti povrnem ti zdravje in rane tvoje zacelim, govori Gospod, ker so te „pregnanko“ imenovali, rekoč: Ta je Sion, po kateri nihče ne vprašuje.

¹⁸ Tako pravi Gospod: Glej, jaz pripeljem nazaj ujetnike šatorov Jakobovih in se usmilim njegovih prebivališč. In mesto se zopet zgradi na svojem nasipu in v gradu se bo prebivalo po navadi svoji.

¹⁹ In iz njih bo donelo zahvaljevanje in glas smejočih; in razmnožim jih, in se ne zmanjšajo; in poveličam jih, in ne bodo ponižani.

²⁰ In sinovi njegovi bodo kakor prej in njih občina se ustanoviti pred menoj; kaznoval pa bom vse, ki jih stiskajo.

²¹ In veličastnik njegov bode iz njega in vladar njegov pride izmed njega; in njemu zapovem pristopiti, da se mi približa; kajti kdo je on, ki je prorok za srce svoje, da se sme približati meni? govori Gospod.

²² In bodete mi ljudstvo in jaz vam bodem Bog.

²³ Glej, vihar Gospodov, srdit, je nastal, vihar, vse podirajoč: zgrne se brezbožnim na glavo.

²⁴ Ne odvrne se kipeča jeza Gospodova, dokler ne stori in dokler ne izpolni misli srca svojega. V poslednjih dnevih boste razumeli to.