¹ In zgodilo se je, ko je bil vzet Jeruzalem (v devetem letu Zedekija, kralja Judovega, deseti mesec, je prišel Nebukadnezar, kralj babilonski, in vsa vojska njegova pred Jeruzalem, in oblegali so ga;

² v enajstem letu Zedekija, četrti mesec, deveti dan meseca, so predrli v mesto),

³ da so vstopili vsi knezi kralja babilonskega in sedli pri Srednjih vratih: Nergal-sarezer, Samgar-nebu, Sarsekim, glavar dvornikov, Nergal-sarezer, glavar magov, in vsi drugi knezi kralja babilonskega.

⁴ Ko jih pa zagleda Zedekija, kralj Judov, in vsi vojščaki, pobegnejo in uidejo iz mesta po noči po potu kraljevega vrta, skozi vrata med dvojnim zidom. In šel je po potu proti nižini Arabi.

⁵ Ali šla je za njimi vojska Kaldejcev, in došli so Zedekija na planjavi ob Jerihu; in ujeli so ga ter peljali k Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, v Riblo, v deželi Hamatski. In on je izrekel sodbo zoper njega.

⁶ In poklal je kralj babilonski sine Zedekijeve v Ribli njemu pred očmi, tudi vse plemenitnike iz Judeje je umoril kralj babilonski.

⁷ In Zedekiju je oslepil oči in ga zvezal z dvema bronastima verigama, da ga odpelje v Babilon.

⁸ Hišo kraljevo pa in hiše ljudske so požgali Kaldejci z ognjem in obzidje jeruzalemsko so podrli.

⁹ In ostanek ljudstva, kar jih je bilo še v mestu, in ubežnike, ki so uskočili k njemu, in ostanek ljudstva, kar jih je bilo še, je odpeljal Nebuzaradan, glavar telesne straže, v Babilon.

¹⁰ A izmed ljudstva najubožnejše, ki niso imeli ničesar, je Nebuzaradan, glavar telesne straže, pustil v deželi Judovi in jim dal vinogradov in njiv tisti dan.

¹¹ Povelje pa je dal Nebukadnezar, kralj babilonski, Nebuzaradanu, glavarju telesne straže, zastran Jeremija, rekoč:

¹² Vzemi ga in dobro pazi nanj in ne stori mu nič hudega, temuč delaj ž njim, kakor ti poreče.

¹³ In poslal je Nebuzaradan, glavar telesne straže, in Nebusazban, glavar dvornikov, in Nergal-sarezer, glavar magov, in vsi mogočniki kralja babilonskega

¹⁴ so poslali ter vzeli Jeremija iz veže straže in ga izročili Gedaliju, sinu Ahikama, sina Safanovega, naj ga pelje v hišo svojo. In tako je prebival sredi ljudstva.

¹⁵ In beseda Gospodova je prišla Jeremiju, ko je bil zaprt v veži straže, rekoč:

¹⁶ Pojdi in reci Ebedmeleku, Etiopcu, tole: Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Glej, jaz izpolnim besede svoje o tem mestu v hudo, ne pa v dobro, in pred očmi tvojimi se uresničijo tistega dne.

¹⁷ Ali otmem te tisti dan, govori Gospod, in dan ne boš v roke možem, ki se jih bojiš.

¹⁸ Kajti gotovo te oprostim in od meča ne padeš; in življenje ti bode namesto plena, ker si stavil upanje na mene, govori Gospod.