¹ Torej Filistejci so zbrali skupaj svoje vojske za boj in zbrani so bili skupaj pri Sohóju, ki pripada Judu in se utaborili med Sohójem in Azéko,¹ v Efes Damímu.²

1. [Azéko: hebr. Preoran.]
2. Efes Damímu: ali, območje Damíma, imenovano, Pas Damím; [Efes Damímu: hebr. Meja kapljic krvi.]

² Savel in Izraelovi možje so bili zbrani skupaj in se utaborili poleg doline Elá¹ in se² postrojili v boj zoper Filistejce.

1. [Elá: hebr. Hrast ali drugo močno drevo.]
2. se…: hebr. so se postavili v vrste.

³ Filistejci so stali na gori na eni strani, Izrael pa je stal na gori na drugi strani in med njimi je bila dolina.

⁴ ¶ Iz tabora Filistejcev je prišel šampion iz Gata, po imenu Goljat, katerega višina je bila šest komolcev in pedenj.

⁵ Na svoji glavi je imel čelado iz brona in oborožen¹ je bil z verižnim plaščem. Teža plašča je bila pet tisoč šeklov brona²

1. oborožen…: hebr. oblečen.
2. [pet tisoč šeklov: to je, 57 kilogramov.]

⁶ Na svojih nogah je imel bronaste golenice in okrogel ščit¹ iz brona med svojimi rameni.

1. okrogel ščit: ali, ovratnik.

⁷ Palica njegove sulice je bila podobna tkalčevemu brunu in vrh njegove sulice je tehtal šeststo šeklov¹ železa in nekdo, ki je nosil ščit, je šel pred njim.

1. [šeststo šeklov: to je okoli 6,8 kg.]

⁸ Stal je in klical Izraelovim vojskam ter jim rekel: »Zakaj ste prišli ven, da se postrojite za boj? Mar nisem jaz Filistejec, vi pa Savlovi služabniki? Izberite zase moža in naj pride dol k meni.

⁹ Če se je zmožen bojevati z menoj in me ubiti, potem bomo mi vaši služabniki, toda če prevladam zoper njega in ga ubijem, potem boste vi naši služabniki in nam služili.«

¹⁰ Filistejec je rekel: »Danes izzivam Izraelove vojske. Dajte mi človeka, da se lahko skupaj bojujeva.«

¹¹ Ko so Savel in ves Izrael slišali te Filistejčeve besede, so bili zaprepadeni in silno prestrašeni.

¹² ¶ Torej David je bil sin¹ tega Efratejca iz Judovega Betlehema, katerega ime je bilo Jese. Ta je imel osem sinov. V Savlovih dneh je mož odšel med može za starca.

1. 1 Sam 16,1

¹³ Trije najstarejši Jesejevi sinovi so odšli in Savlu sledili v bitko. Imena njegovih treh sinov, ki so šli v bitko, so bila Eliáb, prvorojenec in poleg njega Abinadáb in tretji Šamá.

¹⁴ David je bil najmlajši in trije starejši so sledili Savlu.

¹⁵ Toda David je šel in se vrnil od Savla, da pri Betlehemu pase ovce svojega očeta.

¹⁶ Filistejec se je približal zjutraj in zvečer in se nastavljal štirideset dni.

¹⁷ Jese je svojemu sinu Davidu rekel: »Vzemi sedaj za svoje brate škaf tega praženega zrnja in teh deset hlebov ter steci v tabor k svojim bratom

¹⁸ in teh deset sirov¹ odnesi k poveljniku njihove² tisočnije in poglej, kako se imajo tvoji bratje in vzemi njihovo jamstvo.«

1. sirov: hebr. sirov iz mleka.
2. njihove…: hebr. tisočnije.

¹⁹ Torej Savel in oni in vsi Izraelovi možje so bili v dolini Elá, boreč se s Filistejci.

²⁰ ¶ David je vstal zgodaj zjutraj in pustil ovce s čuvajem in vzel ter odšel, kakor mu je Jese zapovedal. Prišel je k okopu,¹ medtem ko je šla vojska naprej v boj² in zavpila za boj.

1. k okopu: ali, h kraju, kjer je bil voz.
2. v boj…: hebr. v bojni postavitvi, ali, na kraj borbe.

²¹ Kajti Izrael in Filistejci so se postrojili v bitko, vojska zoper vojsko.

²² David je pustil¹ svoj voz v roki čuvaja voza, stekel v vojsko, prišel in pozdravil² svoje brate.

1. pustil…: hebr. spustil posode, ki jih je nosil.
2. pozdravil…: hebr. vprašal svoje brate o miru.

²³ Medtem ko je govoril z njimi, glej, je prišel šampion, Filistejec iz Gata, po imenu Goljat, iz vojske Filistejcev in govoril glede na te iste besede in David jih je slišal.

²⁴ Ko so vsi Izraelovi možje videli moža, so zbežali pred njim¹ in bili so boleče prestrašeni.

1. njim: hebr. njegovim obrazom.

²⁵ Možje iz Izraela so rekli: »Ali ste videli tega moža, ki je prišel gor? Zagotovo je prišel gor, da Izraela izpostavi sramotenju. Zgodilo se bo, da bo moža, ki ga ubije, kralj obogatil z velikimi bogastvi in dal¹ mu bo svojo hčer in osvobodil hišo njegovega očeta v Izraelu.«

1. Joz 15,16

²⁶ David je spregovoril možem, ki so stali poleg njega, rekoč: »Kaj bo storjeno možu, ki ubije tega Filistejca in odvzame grajo od Izraela? Kajti kdo je ta neobrezani Filistejec, da bi izpostavljal sramotenju vojske živega Boga?«

²⁷ Ljudstvo mu je odgovorilo na ta način, rekoč: »Tako bo storjeno možu, ki ga ubije.«

²⁸ ¶ Njegov najstarejši brat Eliáb pa je slišal, ko je govoril možem. Eliábova jeza je bila vžgana zoper Davida in rekel je: »Zakaj si prišel sèm dol? In s kom si pustil tistih nekaj ovc v divjini? Poznam tvojo ošabnost in porednost tvojega srca, kajti prišel si dol, da bi lahko videl bitko.«

²⁹ David je rekel: »Kaj sem torej storil? Mar ni tam razlog?«

³⁰ ¶ Od njega se je obrnil k drugemu in mu govoril na isti način, ljudstvo pa mu je ponovno odgovorilo po prejšnjem¹ načinu.

1. prejšnjem…: hebr. prejšnji besedi.

³¹ ¶ Ko so bile slišane besede, ki jih je govoril David, so jih ponovili pred Savlom. In ta je¹ poslal ponj.

1. je…: hebr. ga je vzel.

³² ¶ David je rekel Savlu: »Naj srce nobenega človeka ne upade zaradi njega. Tvoj služabnik bo šel in se boril s tem Filistejcem.«

³³ Savel je rekel Davidu: »Ti nisi zmožen iti zoper tega Filistejca, da se boriš z njim, kajti ti si še mladostnik, on pa je bojevnik od svoje mladosti.«

³⁴ David je rekel Savlu: »Tvoj služabnik je pasel ovce svojega očeta in prišel je lev in medved in vzel jagnje¹ iz tropa.

1. jagnje: ali, kozlička.

³⁵ Odšel sem ven za njim, ga udaril in to osvobodil iz njegovih ust. Ko se je dvignil zoper mene, sem ga ujel za njegovo grivo, ga udaril in usmrtil.

³⁶ Tvoj služabnik je usmrtil tako leva kakor medveda in ta neobrezani Filistejec bo kakor eden izmed njiju, glede na to, da je izzival vojske živega Boga.«

³⁷ Poleg tega je David rekel: »Gospod, ki me je osvobodil iz levje šape in iz medvedje šape, on me bo osvobodil iz roke tega Filistejca.« In Savel je rekel Davidu: »Pojdi in Gospod bodi s teboj.«

³⁸ ¶ Savel je Davida oborožil¹ s svojo bojno opremo in mu na glavo nadel bronasto čelado. Prav tako ga je oborožil z verižnim plaščem.

1. oborožil…: hebr. oblekel s svojimi oblačili.

³⁹ David je opasal svoj meč na svojo bojno opremo in poskušal oditi, kajti tega ni preizkusil. David je rekel Savlu: »Ne morem iti s tem, kajti teh [stvari] nisem preizkusil.« In David jih je odložil iz sebe.

⁴⁰ ¶ Vzel je svojo palico v svojo roko in si izbral pet gladkih kamnov iz potoka¹ in jih položil v pastirsko torbo,² ki jo je imel, celo v malho in njegova prača je bila v njegovi roki in približal se je Filistejcu.