¹ Beseda,¹ ki je prišla Jeremiju od Gospoda, ko² se je babilonski kralj Nebukadnezar, vsa njegova vojska, vsa zemeljska kraljestva njegovega³ gospostva in vse ljudstvo borilo zoper [prestolnico] Jeruzalem in zoper vsa njena mesta, rekoč:

1. [Okoli leta 591 pr. Kr.]
2. 2 Kr 25,1; Jer 52,1
3. njegovega…: hebr. gospostva njegove roke.

² »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Pojdi in govori Judovemu kralju Sedekíju in mu povej: ›Tako govori Gospod: ›Glej, to mesto bom izročil v roko babilonskega kralja in ta ga bo požgal z ognjem.

³ Ti ne boš pobegnil iz njegove roke, temveč boš zagotovo zajet¹ in izročen v njegovo roko, in tvoje oči bodo gledale oči babilonskega kralja in ta² bo govoril s teboj od ust do ust in šel boš v Babilon.‹«

1. Jer 32,4
2. ta…: hebr. njegova usta bodo govorila tvojim ustom.

⁴ Vendar poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj Sedekíja: »Tako govori Gospod o tebi: ›Ne boš umrl pod mečem,

⁵ temveč boš umrl v miru, in s sežigi [dišav] tvojim očetom, prejšnjim kraljem, ki so bili pred teboj; tako bodo sežgali dišave zate; in oni te bodo objokovali, rekoč: ›Ah, gospod!‹ Kajti jaz sem proglasil besedo,‹ govori Gospod.«

⁶ Potem je prerok Jeremija vse te besede govoril Judovemu kralju Sedekíju v Jeruzalemu,

⁷ ko se je vojska babilonskega kralja borila zoper Jeruzalem in zoper vsa Judova mesta, ki so ostala, zoper Lahíš in zoper Azéko, kajti ta obrambna mesta so preostala od Judovih mest.

⁸ ¶ To je¹ beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, potem ko je kralj Sedekíja sklenil zavezo z vsem ljudstvom, ki je bilo v Jeruzalemu, da jim razglasi svobodo,²

1. [Okoli leta 591 pr. Kr.]
2. 2 Mz 21,2

⁹ da naj bi vsak človek pustil svojega sluga in vsak človek svojo deklo, ki je Hebrejec ali Hebrejka, oditi prosto, da naj ne bi bil nihče postrežen od njih, torej od svojega brata Juda.

¹⁰ Torej ko so vsi princi in vse ljudstvo, ki je vstopilo v zavezo, slišalo, da naj bi vsak pustil svojega sluga in vsakdo svojo deklo oditi prosto, da naj si nihče izmed njih ne pusti več streč od njih, potem so ubogali in jim pustili oditi.

¹¹ Toda potem¹ so se obrnili nazaj in veleli služabnikom in pomočnicam, ki so jih pustili oditi proste, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje za služabnike in za pomočnice.

1. [Okoli leta 590 pr. Kr.]

¹² ¶ Zato je Gospodova beseda prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč:

¹³ »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Zavezo sem sklenil z vašimi očeti na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, rekoč:

¹⁴ ›Ob koncu sedmih¹ let pustite oditi vsak mož svojega brata Hebrejca, ki ti² je bil prodan; in ko ti je služil šest let, ga boš pustil od sebe oditi prostega.‹ Toda vaši očetje mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa.

1. 2 Mz 21,2; 5 Mz 15,12
2. ti…: ali, se je prodal.

¹⁵ In sedaj¹ ste bili obrnjeni in storili pravilno v mojem pogledu v razglašanju svobode vsak človek svojemu sosedu; in pred menoj ste sklenili zavezo v hiši, ki² je imenovana z mojim imenom.

1. sedaj: hebr. danes.
2. ki…: hebr. na katero je klicano moje ime.

¹⁶ Toda obrnili ste se in oskrunili moje ime in veleli vsak človek svojemu služabniku in vsak mož svoji pomočnici, ki jih ste na njihovo zadovoljstvo spustili na svobodo, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje, da so vam za služabnike in pomočnice.‹

¹⁷ Zato tako govori Gospod: ›Niste mi prisluhnili v razglašanju svobode, vsak človek svojemu bratu in vsak človek svojemu sosedu. Glejte, razglašam vam svobodo,‹ govori Gospod, ›meču, kužni bolezni in lakoti, in storil vam bom, da¹ boste odstranjeni² v vsa kraljestva zemlje.

1. da boste…: hebr. za odstranjevanje.
2. 5 Mz 28,64; Jer 29,18

¹⁸ In jaz bom dal ljudi, ki so prestopali mojo zavezo, ki niso izpolnjevali besed zaveze, ki so jo sklenili pred menoj, ko so tele preklali na polovico in šli med njegovima deloma,

¹⁹ Judove prince in jeruzalemske prince, evnuhe in duhovnike in vse ljudstvo dežele, ki so šli med deloma teleta;

²⁰ jaz jih bom celo izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla¹ bodo za hrano perjadi neba in zemeljskim živalim.

1. Jer 7,33; Jer 16,4

²¹ Judovega kralja Sedekíja in njegove prince bom izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju in v roko kralja babilonske vojske, ki so šli gor od vas.

²² Glej, zapovedal bom,‹ govori Gospod ›in jim povzročil, da se vrnejo k temu mestu; in bojevali se bodo zoper njega, ga zavzeli in ga požgali z ognjem in jaz bom Judova mesta naredil opustošenje brez prebivalca.‹«