¹ Pravijo:¹ »Če človek odpusti svojo ženo in gre ona od njega in postane od nekega drugega moškega, ali se bo² on ponovno vrnil k njej? Ali ne bi bila ta dežela silno oskrunjena? Ti pa si igrala pocestnico z mnogimi ljubimci; vendar se ponovno vrni k meni,« govori Gospod.

1. Pravijo: hebr. Rekoč.
2. 5 Mz 24,4

² »Povzdigni svoje oči k visokim krajem in poglej, kje vse nisi bila poležena z [njimi]. Na poteh si sedela zanje, kakor Arabec v divjini in deželo si oskrunila s svojimi vlačugarstvi in svojo zlobnostjo.

³ Zato so bili nalivi¹ zadržani in ni bilo poznega dežja; in ti imaš vlačugino² čelo; odklonila si, da bi bila osramočena.

1. 5 Mz 28,24; Jer 9,12
2. Jer 6,15

⁴ Mar ne boš od tega časa klicala k meni: ›Moj oče, ti si vodič od moje mladosti?‹«

⁵ Ali bo svojo jezo hranil na veke? Ali jo bo držal do konca? Glej, govoril si in storil hude stvari, kot ti lahko.

⁶ ¶ Gospod mi¹ je tudi rekel v dneh kralja Jošíja: »Ali si videl to, kar je storila odpadnica Izrael? Odhajala² je na vsako visoko goro in pod vsako zeleno drevo in tam igrala pocestnico.

1. [Okoli leta 612 pr. Kr.]
2. Jer 2,20

⁷ Potem ko je storila vse te stvari, sem rekel: ›Obrni se k meni.‹ Toda ni se vrnila. In njena verolomna sestra Juda je to videla.

⁸ Videl sem, ko sem jo zaradi vseh vzrokov, s čimer je odpadnica Izrael zagrešila zakonolomstvo, odslovil in ji dal ločitveni list, se njena verolomna sestra Juda kljub temu ni bala, temveč je tudi ona odšla in prav tako igrala pocestnico.

⁹ Pripetilo se je skozi lahkomiselnost¹ njenega vlačugarstva, da je omadeževala deželo in zagrešila zakonolomstvo s skalami in z lesom.

1. lahkomiselnost: ali, slavo.

¹⁰ Vendar se zaradi vsega tega njena verolomna sestra Juda ni obrnila k meni z vsem svojim srcem, temveč hlinjeno,«¹ govori Gospod.

1. hlinjeno: hebr. v neresnici.

¹¹ Gospod mi je rekel: »Odpadnica Izrael se je bolj opravičila kakor verolomna Juda.

¹² ¶ Pojdi in razglasi te besede proti severu in reci: ›Vrni se, ti odpadnica Izrael,‹ govori Gospod ›in svoji jezi ne bom povzročil, da pade na vas, kajti jaz sem usmiljen,‹¹ govori Gospod, ›in jeze ne bom držal na veke.

1. Ps 86,15; Ps 103,8; Ps 103,9

¹³ Samo priznaj svojo krivičnost, da si se pregrešila zoper Gospoda, svojega Boga in si svoje poti razkropila k tujcem pod vsakim zelenim drevesom in nisi ubogala mojega glasu,‹ govori Gospod.

¹⁴ ›Obrnite se, odpadli otroci,‹ govori Gospod. ›Kajti jaz sem poročen z vami. Vzel vas bom enega iz mesta in dva iz družine in vas privedel k Sionu.

¹⁵ Dal vam bom pastirje¹ po svojem srcu, ki vas bodo hranili z znanjem in razumevanjem.

1. Jer 23,4

¹⁶ Zgodilo se bo, ko boste pomnoženi in povečani v deželi, v tistih dneh,‹ govori Gospod, ›ne bodo več rekli: ›Skrinja Gospodove zaveze.‹ Niti to ne bo prišlo na misel,¹ niti se tega ne bodo spomnili, niti je ne bodo obiskali, niti to ne bo več storjeno.²

1. misel: hebr. srce.
2. storjeno: ali, poveličano.

¹⁷ Ob tistem času bodo [prestolnico] Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Vsi narodi bodo zbrani k njej, k imenu Gospoda, k [prestolnici] Jeruzalem. Niti ne bodo več hodili po zamisli¹ svojih zlih src.

1. zamisli: ali, trmoglavosti.

¹⁸ V tistih dneh bo Judova hiša hodila z¹ Izraelovo hišo in skupaj bodo prišli iz severne dežele k deželi, ki sem jo dal² v dediščino vašim očetom.

1. z…: ali, k Izraelovi hiši.
2. dal…: ali, naklonil vašim očetom, da jo vzamejo v last.

¹⁹ Toda rekel sem: ›Kako te bom postavil med otroke in ti dal prijetno¹ deželo, čedno² dediščino vojske narodov?‹ Rekel sem: ›Klicala me boš: ›Moj oče‹ in ne boš se odvrnila od mene.³‹

1. prijetno: hebr. zaželeno.
2. čedno…: hebr. dediščino slave, ali, lepote.
3. mene: hebr. sledenja meni.

²⁰ ¶ Zagotovo, kakor žena zahrbtno odide od svojega soproga,¹ tako ste zahrbtno ravnali z menoj, oh hiša Izraelova,‹ govori Gospod

1. soproga: hebr. prijatelja.

²¹ ›Glas je bil slišan na visokih krajih, jokanje in ponižne prošnje Izraelovih otrok, kajti izkrivili so svojo pot in pozabili Gospoda, svojega Boga.

^{22 1} Vrnite se, vi odpadli otroci in ozdravil bom vaša odvračanja.‹« »Glej, mi prihajamo k tebi, kajti ti si Gospod, naš Bog.

1. Oz 14,2

²³ Resnično, zaman je upati na rešitev duše s hribov in od množice gora. Zares, v Gospodu, našem Bogu, je Izraelova rešitev duš.

²⁴ Kajti sramota je od naše mladosti požrla trud naših očetov; njihove trope in njihove črede, njihove sinove in njihove hčere.

²⁵ Uležemo se v svoji sramoti in naša zmešnjava nas pokriva, kajti grešili smo zoper Gospoda, svojega Boga, mi in naši očetje, od svoje mladosti, celo do današnjega dne in nismo ubogali glasu Gospoda, svojega Boga.«