¹ Torej¹ Pašhúr, Imêrjev² sin, duhovnik, ki je bil tudi glavni voditelj v Gospodovi hiši, je slišal, da je Jeremija prerokoval te stvari.

1. [Okoli leta 605 pr. Kr.]
2. 1 Krn 24,14

² Potem je Pašhúr udaril preroka Jeremija in ga vtaknil v klade, ki so bile pri Benjaminovih visokih velikih vratih, ki so bila pri Gospodovi hiši.

³ Naslednji dan se je pripetilo, da je Pašhúr privedel Jeremija iz klad. Potem mu je Jeremija rekel: »Gospod tvojega imena ne imenuje Pašhúr, temveč Magor misabib.¹

1. Magor misabib: to je, Strah vsenaokrog.

⁴ Kajti tako govori Gospod: ›Glej, naredil te bom sebi in vsem tvojim prijateljem za strahoto. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in tvoje oči bodo to gledale in celotnega Juda bom izročil v roko babilonskega kralja in ta jih bo odvedel ujete v Babilon in jih umoril z mečem.

⁵ Poleg tega bom¹ izročil vso moč tega mesta, vse njegove trude, vse njegove dragocene stvari in vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roko njihovih sovražnikov, ki jih bodo oplenili, jih vzeli in jih odnesli v Babilon.

1. 2 Kr 20,17

⁶ Ti, Pašhúr in vsi, ki prebivate v tvoji hiši, boste šli v ujetništvo. Prišel boš v Babilon in tam boš umrl in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, katerim si prerokoval laži.‹«

⁷ ¶ Oh Gospod, zavedel si me in bil sem zaveden.¹ Močnejši si kakor jaz in si prevladal. Vsak dan sem v posmeh, vsakdo me zasmehuje.

1. zaveden: ali, premamljen.

⁸ Kajti odkar sem govoril, sem vpil, razglašal nasilje in plen, ker mi je bila Gospodova beseda vsak dan narejena [v] grajo in posmeh.

⁹ Potem sem rekel: »Ne bom ga omenjal niti ne bom več govoril v njegovem imenu.« Toda njegova beseda je bila v mojem srcu kakor goreč¹ ogenj, zaprta v mojih kosteh, jaz pa sem bil izmučen od prizanašanja in nisem² mogel ostati.

1. Ps 39,3
2. Job 32,18

¹⁰ ¶ Kajti slišal sem psovanje mnogih, strah na vsaki strani. »Ovadite,« so rekli »in ovadili bomo.« Vsi¹ moji znanci so opazovali moje oklevanje, rekoč: »Morda bo premamljen in bomo prevladali zoper njega in svoje maščevanje bomo izvedli nad njim.«

1. Vsi…: hebr. Vsak človek mojega miru je opazoval.

¹¹ Toda Gospod je z menoj kakor mogočen strahovitež. Zato¹ se bodo moji preganjalci spotaknili in ne bodo prevladali. Silno bodo osramočeni, kajti ne bodo uspeli. Njihova večna² zmeda ne bo nikoli pozabljena.

1. Jer 17,18; Jer 15,20
2. Jer 23,40

¹² Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki preizkušaš¹ pravične in vidiš notranjosti in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem odprl svojo pravdo.

1. Jer 11,20; Jer 17,10

¹³ Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, kajti dušo ubogega je osvobodil pred roko hudodelcev.

¹⁴ ¶ Preklet bodi dan, na katerega sem bil rojen. Naj ne bo blagoslovljen dan, na katerega me je moja mati rodila.

^{15 1} Preklet bodi človek, ki je prinesel novice mojemu očetu, rekoč: »Fantek se ti je rodil,« in ga tako naredil zelo veselega.

1. Job 3,3; Jer 15,10

¹⁶ Naj bo ta človek kakor mesta, ki jih je Gospod razdejal¹ in se ni pokesal. Naj sliši jok zjutraj in vriskanje opoldan,

1. 1 Mz 19,25

¹⁷ ker me ni usmrtil od maternice; ali da bi bila moja mati moj grob in njena maternica vedno obilna¹ z menoj.

1. [obilna: hebr. noseča.]

^{18 1} Zakaj sem prišel ven iz maternice, da vidim trud in bridkost, da bi bili moji dnevi použiti s sramoto?

1. Job 3,20