¹ Tako¹ govori Gospod: »Pojdi dol k hiši Judovega kralja in tam spregovori to besedo

1. [Okoli leta 609 pr. Kr.]

² in reci: ›Poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj, ki sediš na Davidovem prestolu, ti in tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki vstopate pri teh velikih vratih.

³ Tako govori Gospod: ›Izvršujte¹ sodbo in pravičnost ter oplenjenega osvobodite iz roke zatiralca. Ne delajte napačno, ne delajte nasilja tujcu [niti] osirotelemu niti vdovi niti ne prelivajte nedolžne krvi na tem kraju.

1. Jer 21,12

⁴ Kajti če zares storite to stvar, potem¹ bodo tam, pri velikih vratih te hiše, vstopali kralji, sedeči na² Davidovem prestolu, jahajoči na bojnih vozovih in na konjih, on, njegovi služabniki in njegovo ljudstvo.

1. Jer 17,25
2. na…: hebr. za Davidom na njegovem.

⁵ Toda če ne boste poslušali teh besed, prisežem pri sebi,‹ govori Gospod, ›da bo ta hiša postala opustošenje.‹

⁶ Kajti tako govori Gospod kraljevi hiši Juda: ›Ti si mi Gileád in glava Libanona, vendar te bom zagotovo spremenil [v] divjino in mesta, ki niso naseljena.

⁷ Zoper tebe bom pripravil uničevalce, vsakogar s svojimi orožji. Posekali bodo tvoje izbrane cedre in jih vrgli v ogenj.

⁸ Številni narodi bodo šli mimo tega mesta in vsak človek bo rekel svojemu sosedu: ›Zakaj¹ je Gospod tako storil temu velikemu mestu?‹

1. 5 Mz 29,24; 1 Kr 9,8

⁹ Potem bodo odgovorili: ›Ker so zapustili zavezo Gospoda, svojega Boga in oboževali druge bogove ter jim služili.‹

¹⁰ ¶ Ne jokajte za mrtvim niti ga ne objokujte, temveč boleče jokajte za tistim, ki gre proč, kajti ne bo se več vrnil niti ne bo videl svoje domače dežele.

¹¹ Kajti tako govori Gospod glede Jošíjevega sina Šalúma, Judovega kralja, ki je zakraljeval namesto svojega očeta Jošíja, ki je odšel iz tega kraja: ›Tja se ne bo več vrnil,‹

¹² temveč bo umrl na kraju, kamor so ga odvedli v ujetništvo in ne bo več videl te dežele.

¹³ ¶ Gorje tistemu,¹ ki svojo hišo gradi z nepravičnostjo in svoje sobe s krivico; ki brez plačil uporablja pomoč svojega soseda in mu ne daje za njegovo delo;

1. 3 Mz 19,13; 5 Mz 24,14-15; Hab 2,9

¹⁴ ki pravi: ›Zgradil si bom široko hišo in velike¹ sobe‹ in si izreže okna;² in ta je obložena s cedrovino in pobarvana z živo rdečo.

1. velike: hebr. zračne.
2. okna: ali, moja okna.

¹⁵ Mar boš kraljeval, ker se zapiraš¹ s cedrovino? Mar ni tvoj oče jedel, pil, izvajal sodbo in pravico in je bilo potem dobro z njim?

1. [zapiraš: hebr. tekmuješ, ponašaš.]

¹⁶ Sodil je primer revnega in pomoči potrebnega; tedaj je bilo dobro z njim. Ali ni bilo to poznati mene?‹ govori Gospod.

¹⁷ Toda tvoje oči in tvoje srce sta zgolj za tvojo pohlepnost, za prelivanje nedolžne krvi, za zatiranje in za nasilje,¹ da ga počneš.

1. nasilje: ali, vdor.

¹⁸ Zato tako govori Gospod glede Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja: ›Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ›Ah, moj brat!‹ ali ›Ah, sestra.‹ Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ›Ah, gospod!‹ ali ›Ah, njegova slava!‹

¹⁹ Pokopan¹ bo s pokopom osla, povlečen in vržen bo naprej onkraj velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem.

1. [Okoli leta 599 pr. Kr.]

²⁰ ¶ §¹ Pojdi gor na Libanon in jokaj; povzdigni svoj glas v Bašánu in jokaj iz prehodov², kajti vsi tvoji ljubimci so uničeni.

1. [Okoli leta 599 pr. Kr.]
2. [prehodov: hebr. Abarím; onkraj, preko Jordana; gorovje v Jordaniji.]

²¹ Govoril sem ti v tvojem¹ uspevanju, toda praviš: ›Ne bom poslušala.‹ To je bil tvoj način od tvoje mladosti, da ne ubogaš mojega glasu.

1. tvojem…: hebr. tvojih uspevanjih.

²² Veter bo pojedel vse tvoje pastirje in tvoji ljubimci bodo šli v ujetništvo. Potem boš zagotovo osramočena in zbegana zaradi vse svoje zlobnosti.

²³ Oh prebivalec¹ Libanona, ki delaš svoje gnezdo na cedrah, kako pomilovanja vreden boš, ko pridejo nadte ostre bolečine, bolečina kakor ženski v porodnih mukah!

1. prebivalec…: hebr. prebivalka Libanona, ki delaš svoje gnezdo na cedrah, kako pomilovanja vredna.

²⁴ Kakor jaz živim,‹ govori Gospod ›čeprav bi bil Konija, sin Jojahína, Judovega kralja, za pečat na moji desnici, bi te vendar od tam izruval

²⁵ in te izročil v roko tistih, ki ti strežejo po življenju in v roko tistih, katerih obraza se bojiš, celo v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko Kaldejcev.

²⁶ Vrgel te bom ven in tvojo mater, ki te je nosila, v drugo deželo, kjer nista bila rojena, in tam bosta umrla.

²⁷ Toda v deželo, kamor se¹ želita vrniti, tja se ne bosta vrnila.

1. se…: hebr. sta povzdignili svoj um, da bi se vrnili, tja se ne bosta vrnili.

²⁸ Ali je ta mož Konija preziran, polomljen malik?¹ Ali je on posoda, v kateri ni zadovoljstva? Zakaj so izvrženi, on in njegovo seme in so vrženi v deželo, ki je ne poznajo?‹

1. [malik: hebr. lončena posoda, ali, boleče delo, ali, ostra bolečina.]

²⁹ Oh zemlja, zemlja, zemlja, poslušaj Gospodovo besedo.¹

1. [Raz 12,16]

³⁰ Tako govori Gospod: ›Zapiši tega moža brez otrok, moža, ki ne bo uspeval v svojih dneh, kajti noben mož iz njegovega semena ne bo uspeval, sedeč na Davidovem prestolu in ne bo več vladal v Judu.‹«