¹ Beseda,¹ ki je prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč:

1. [Okoli leta 608 pr. Kr.]

² »Poslušaj besede te zaveze in govori možem iz Juda in prebivalcem [prestolnice] Jeruzalem

³ in jim reci: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Preklet¹ bodi mož, ki ne uboga besed te zaveze,

1. 5 Mz 27,26; Gal 3,10

⁴ ki sem jo zapovedal vašim očetom na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz železne talilne peči, rekoč: ›Ubogajte¹ moj glas in jih izvršujte, glede na vse, kar vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog,

1. 3 Mz 26,3; 3 Mz 26,12

⁵ da bom lahko izpolnil prisego,¹ ki sem jo prisegel vašim očetom, da jim dam deželo, kjer tečeta mleko in med, kakor je to ta dan.‹« Potem sem odgovoril in rekel: »Tako² naj bo, oh Gospod.«

1. 5 Mz 7,12
2. Tako…: hebr. Amen.

⁶ Potem mi je Gospod rekel: »Razglasi vse te besede po Judovih mestih in ulicah Jeruzalema, rekoč: ›Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte.

⁷ Kajti iskreno sem izpričal vašim očetom na dan, ko sem jih privedel gor iz egiptovske dežele, celó do današnjega dne, [jih] zgodaj vzdigoval in izjavljal, rekoč: ›Ubogajte moj glas.‹

⁸ Vendar niso ubogali niti nagnili svojega ušesa, temveč so vsi hodili v zamisli¹ svojega zlega srca. Zato bom nanje privedel vse besede te zaveze, ki sem jim jo zapovedal izpolnjevati, toda oni jih niso izpolnjevali.

1. zamisli: ali, trmoglavosti.

⁹ Gospod mi je rekel: »Zarota je najdena med Judovimi možmi in med prebivalci Jeruzalema.

¹⁰ Obrnili so se nazaj h krivičnostim svojih pradedov, ki so odklanjali poslušati moje besede; in šli za drugimi bogovi, da jim služijo. Izraelova hiša in Judova hiša sta prelomili mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti.

¹¹ ¶ Zato tako govori Gospod: ›Glej, nanje bom privedel zlo, ki mu¹ ne bodo mogli pobegniti. Čeprav² bodo klicali k meni, jim ne bom prisluhnil.

1. ki mu…: hebr. od katerega ne bodo mogli iti naprej.
2. Prg 1,28; Iz 1,15; Jer 14,12; Ezk 8,18; Mih 3,8

¹² Potem bodo Judova mesta in prebivalci Jeruzalema šli in klicali k bogovom, katerim darujejo kadilo. Toda sploh jih ne bodo rešili v času njihove¹ stiske.

1. njihove…: hebr. njihovega zla.

¹³ Kajti glede na število tvojih mest¹ so bili tvoji bogovi, oh Juda; in glede na število ulic [prestolnice] Jeruzalem ste postavili oltarje tisti sramotni² stvari, celó oltarje, da zažigate kadilo Báalu.

1. Jer 2,28
2. sramotni…: hebr. sramoti.

¹⁴ Zatorej ne moli¹ za to ljudstvo niti ne povzdiguj vpitja ali molitve zanje, kajti jaz jih ne bom poslušal ob času, ko zaradi svoje² stiske vpijejo k meni.

1. Jer 7,16; Jer 14,11
2. svoje…: hebr. svojega zla.

^{15 1} Kaj ima² moj ljubljeni za početi v moji hiši, ko vidi, da je ona izvrševala nespodobnost s številnimi in je sveto meso odšlo od tebe? Ko počneš³ zlo, potem se razveseljuješ.

1. Iz 1,11
2. ima…: hebr. je mojemu ljubljenemu.
3. počneš: ali, je tvoje.

¹⁶ Gospod je tvoje ime imenoval: ›Zelena oljka, čeden in lep sad.‹ Z zvokom velikega hrupa je na njej vžgal ogenj in njene mladike so polomljene.

¹⁷ Kajti Gospod nad bojevniki, ki te je zasadil, je zoper tebe proglasil zlo, zaradi zla Izraelove hiše in Judove hiše, ki so ga storili zoper sebe, da bi me dražili do jeze v darovanju kadila Báalu.

¹⁸ ¶ Gospod mi je dal spoznanje o tem in jaz sem to spoznal; takrat si mi kazal njihova dejanja.

¹⁹ Toda jaz sem bil podoben jagnjetu ali volu, ki je priveden h klanju in nisem vedel, da so zoper mene snovali naklepe, rekoč: »Uničimo drevo¹ skupaj z njegovim sadom in odsekajmo ga iz dežele živih, da se njegovega imena ne bo več spominjalo.«

1. drevo…: hebr. steblo z njegovim kruhom.

²⁰ Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki sodiš pravično, ki preizkušaš¹ notranjost in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem razodel svoj primer.

1. 1 Sam 16,7; 1 Krn 28,9; Ps 7,10; Ps 20,12; Jer 17,10; Jer 20,12; Raz 2,23

²¹ »Zato tako govori Gospod o možeh iz Anatóta, ki ti strežejo po življenju, rekoč: ›Ne prerokuj v Gospodovem imenu, da ne umreš po naši roki.‹

²² Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, kaznoval¹ jih bom; mladenič bo umrl pod mečem, njihovi sinovi in njihove hčere bodo umrli od lakote.

1. kaznoval…: hebr. obiskal jih bom na njih.

²³ Tam ne bo nobenega ostanka izmed njih, kajti nad ljudi iz Anatóta bom privedel zlo, celó leto njihovega obiskanja.‹«