¹ Tako¹ mi govori Gospod: »Pojdi in si priskrbi lanen pas in ga daj na svoja ledja, v vodo pa ga ne daj.«

1. [Okoli leta 602 pr. Kr.]

² Tako sem dobil pas glede na Gospodovo besedo in si ga nadel na ledja.

³ Gospodova beseda je drugič prišla k meni, rekoč:

⁴ »Vzemi pas, ki si ga dobil, ki je na tvojih ledjih in vstani, pojdi k Evfratu in ga tam skrij v skalno luknjo.«

⁵ Tako sem odšel in ga skril pri Evfratu, kakor mi je Gospod zapovedal.

⁶ Po mnogih dneh se je pripetilo, da mi je Gospod rekel: »Vstani, pojdi k Evfratu in vzemi od tam pas, ki sem ti ga tam zapovedal skriti.«

⁷ Potem sem odšel k Evfratu in kopál ter vzel pas iz kraja, kjer sem ga skril. Glej, pas je bil iznakažen, ni bil koristen za nič.

⁸ Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč:

⁹ »Tako govori Gospod: ›Na ta način bom oškodoval Judov ponos in velik ponos Jeruzalema.

¹⁰ To zlo ljudstvo, ki zavrača poslušati moje besede, ki hodijo v zamisli¹ svojega srca in hodijo za drugimi bogovi, da jim služijo in da jih obožujejo, bodo torej kakor ta pas, ki ni dober za nič.

1. zamisli: ali, trmoglavosti.

¹¹ Kajti kakor se pas trdno drži moževih ledij, tako sem storil, da se me trdno drži celotna Izraelova hiša in celotna Judova hiša,‹ govori Gospod, ›da mi bodo lahko za ljudstvo, za ime, za hvalo in za slavo. Toda nočejo slišati.

¹² ¶ Zato jim boš govoril to besedo: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Vsak meh bo napolnjen z vinom.‹ Rekli ti bodo: ›Mar ne vemo zagotovo, da bo vsak meh napolnjen z vinom?‹

¹³ Potem jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Glejte, s pijanostjo bom napolnil vse prebivalce te dežele, celo kralje, ki sedijo na Davidovem prestolu, duhovnike, preroke in vse prebivalce [prestolnice] Jeruzalem.

¹⁴ Treščil jih bom enega¹ ob drugega, celo očete in sinove skupaj,‹ govori Gospod. ›Ne bom se usmilil niti prizanašal niti imel usmiljenja, temveč² jih uničim.‹«

1. enega…: hebr. moškega zoper svojega brata.
2. temveč…: hebr. pred njihovim uničenjem.

¹⁵ ¶ Poslušajte in pazljivo prisluhnite. Ne bodite ponosni, kajti Gospod je govoril.

¹⁶ Dajte slavo Gospodu, svojemu Bogu, preden povzroči temo¹ in preden se vaša stopala spotaknejo na temnih gorah in medtem ko gledate za svetlobo, jo obrne v smrtno senco in jo naredi [za] veliko temo.

1. Iz 8,22

¹⁷ Toda če tega ne boste poslušali, bo moja duša jokala na skrivnih krajih zaradi vašega ponosa. Moje¹ oko bo hudo jokalo in teklo s solzami, ker je bil Gospodov trop ujet odveden.

1. Žal 1,2; Žal 1,16; Žal 2,18

¹⁸ »Reci kralju in kraljici: ›Ponižajta se, usedita se, kajti vajine kneževine¹ bodo propadle, celó krona vajine slave.

1. kneževine: ali, naglavne rute.

¹⁹ Južna mesta bodo zaprta in nihče jih ne bo odprl. Ves Juda bo odveden v ujetništvo, v celoti bo odveden v ujetništvo.‹

²⁰ Povzdigni svoje oči in poglej tiste, ki prihajajo iz severa. Kje je trop, ki ti je bil dan, tvoj krasen trop?

²¹ Kaj boš rekla, ko te bo kaznoval?¹ Kajti učila si jih, da so poveljniki in kakor vodja nad teboj. Ali te ne bodo zajele bolesti kakor žensko v porodnih mukah?

1. kaznoval: hebr. obiskal?

²² ¶ Če rečeš v svojem srcu: ›Zakaj¹ so prišle nadme te stvari?‹ Zaradi veličine tvoje krivičnosti so odkriti krajci tvojih oblačil in tvoje pete so² razgaljene.

1. Jer 5,19; Jer 16,10
2. so…: ali, bodo nasilno odvzete proč.

²³ Mar lahko Etiopijec spremeni svojo kožo ali leopard svoje lise? Potem bi lahko tudi vi delali dobro, ki ste navajeni,¹ da delate zlo.

1. navajeni: hebr. naučeni.

²⁴ Zato jih bom razkropil kakor strnišče, ki ga odnaša veter iz divjine.

²⁵ To je tvoj žreb, delež tvojih zmožnosti od mene,‹ govori Gospod; ›ker si me pozabila in zaupala v neresnico.

²⁶ Zato bom odkril krajce tvojih oblačil nad tvojim obrazom, da se lahko prikaže tvoja sramota.

²⁷ Videl sem tvoja zakonolomstva in tvoja rezgetanja, nespodobnost tvojega vlačugarstva in tvoje ogabnosti na hribih polj. Gorje ti, oh [prestolnica] Jeruzalem! Mar ne boš očiščena? Kdaj¹ bo to enkrat prišlo?‹«

1. Kdaj…: hebr. Vendar za kdaj bo to?