¹ »Ob tistem času,« govori Gospod, »bodo prinesli iz njihovih grobov kosti Judovega kralja, kosti njegovih princev, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti prebivalcev [prestolnice] Jeruzalem

² in raztrosili jih bodo pred soncem, luno in vso vojsko neba, ki so jih ljubili, ki so jim služili, za katerimi so hodili, ki so jih iskali in ki so jih oboževali; ne bodo zbrane niti pokopane, le-te bodo za gnoj na obličju zemlje.

³ Ves preostanek tistih, ki ostanejo od te zlobne družine, ki ostanejo v vseh krajih, kamor sem jih pognal, bodo raje izbrali smrt kakor življenje,« govori Gospod nad bojevniki.

⁴ ¶ Poleg tega jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Ali bodo padli in ne vstali? Ali se bo obrnil proč in ne vrnil?

⁵ Zakaj je potem to ljudstvo iz [prestolnice] Jeruzalem zdrknilo nazaj z neprestanim odpadom? Trdno se držijo prevare, zavračajo, da bi se vrnili.

⁶ Prisluhnil sem in slišal, toda niso pravilno govorili. Noben človek se ni pokesal od svoje zlobnosti, rekoč: ›Kaj sem storil?‹ Vsak se je obrnil k svoji smeri, kakor konj hiti v bitko.

⁷ Da, štorklja¹ na nebu pozna svoje določene čase, grlica, žerjav in lastovka obeležujejo čas svojega prihajanja, toda moje ljudstvo ne pozna Gospodove sodbe.

1. Iz 1,3

⁸ Kako pravite: ›Modri smo in z nami je Gospodova postava?‹ Glej, zagotovo jo je¹ on naredil zaman, pisalo pisarjev je zaman.

1. je…: ali, napačno pisalo pisarjev dela za neresnico.

⁹ Modri¹² možje so osramočeni, zaprepadeni in ujeti. Glej, zavrnili so Gospodovo besedo in kakšna³ modrost je v njih?

1. Modri…: ali, Ali so bili osramočeni itd.
2. Jer 6,15
3. kakšna…: hebr. modrost kakšne stvari.

¹⁰ Zato bom njihove žene dal drugim in njihova polja tistim, ki jih bodo podedovali. Kajti vsak, od najmanjšega celo do največjega, se nagiba k pohlepu, od preroka celo do duhovnika, vsak¹ postopa napačno.

1. Iz 56,11; Jer 6,13

¹¹ Kajti površno so ozdravili¹ rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ›Mir,² mir,‹ ko tam ni miru.

1. Jer 6,14
2. Ezk 13,10

¹² Mar so bili osramočeni,¹ ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. V času njihovega obiskanja bodo vrženi dol,‹ govori Gospod.

1. Jer 3,3; Jer 6,15

¹³ ¶ § ›Zagotovo¹ jih bom použil,‹ govori Gospod: ›tam ne bo grozdja na² trti niti fig na figovem drevesu³ in list bo ovenel; in stvari, ki sem jim jih dal, bodo šle proč od njih.‹«

1. Zagotovo: ali, V zbiranju.
2. Jer 3,3; Jer 6,15
3. Mt 21,19; Lk 13,6

¹⁴ Zakaj mirno sedimo? Zberite se in dajmo, vstopimo v obrambna mesta in tam bodimo tiho, kajti Gospod, naš Bog, nas je položil v molk in nam dal za piti vodo¹ iz žolča,² ker smo grešili zoper Gospoda.

1. Jer 9,15; Dan 23,15
2. žolča: ali, strupa.

¹⁵ Iskali¹ smo mir, toda nič dobrega ni prišlo, in na čas zdravja, pa glej težava!

1. Jer 14,16

¹⁶ »Prhanje njihovih konj je bilo slišati od Dana.¹ Celotna zemlja je trepetala ob zvoku rezgetanja njegovih močnih, kajti prišli so in požrli deželo in vse,² kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem.

1. Jer 4,15
2. vse…: hebr. njeno polnost.

¹⁷ Kajti glejte, jaz bom med vas poslal kače, strupene kače, ki ne bodo očarane¹ in te vas bodo pikale,« govori Gospod.

1. Ps 58,5-6

¹⁸ ¶ Ko bi se želel tolažiti zoper bridkost, je moje srce oslabelo v¹ meni.

1. v: hebr. na.

¹⁹ Glej, glas vpitja hčere mojega ljudstva zaradi tistih,¹ ki prebivajo v daljni deželi: ›Mar ni Gospoda na Sionu? Ali ni njen kralj v njej?‹ Zakaj so me do jeze dražili s svojimi rezanimi podobami in s tujimi ničevostmi?

1. tistih…: hebr. dežele tistih, ki so daleč proč.

²⁰ Žetev je mimo, poletje je končano, mi pa nismo rešeni.

²¹ Zaradi zloma hčere mojega ljudstva sem zlomljen, črn sem, osuplost se me je polastila.

²² Mar ni balzama¹ v Gileádu, ali tam ni nobenega zdravnika? Zakaj potem zdravje hčere mojega ljudstva ni povrnjeno?²

1. Jer 46,11
2. povrnjeno: hebr. odšlo gor?