¹ Prisluhnite¹ besedi, ki vam jo govori Gospod, oh hiša Izraelova:

1. [Okoli leta 600 pr. Kr.]

² »Tako govori Gospod: ›Ne uči se poti poganov in ne bodi zaprepaden ob znamenjih z neba, kajti pogani so zaprepadeni ob njih.

³ Kajti običaji¹ ljudstva so prazni, kajti nekdo s sekiro poseka drevo iz gozda, delo delavčevih rok.

1. običaji: hebr. zakoni so prazni, ali, odredbe so ničevost.

⁴ Okrasijo ga s srebrom in zlatom; pritrdijo ga z žeblji in kladivi, da se ne premika.

⁵ Pokončni so kakor palmovo drevo, toda¹ ne govorijo. Morajo jih nositi,² ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, kajti³ ne morejo storiti zla niti ni v njih, da delajo dobro.‹«

1. Ps 115,5
2. Iz 46,1; Iz 46,7
3. Iz 41,28

⁶ Ker ne obstaja nihče podoben¹ tebi, oh Gospod; ti si velik in tvoje ime je veliko v moči.

1. Ps 86,8; Ps 86,10

^{7 1} Kdo se te ne bi bal, oh kralj narodov? Kajti tebi to² pripada, glede na to, da med vsemi modrimi možmi narodov in med vsemi njihovimi kraljestvi, ni tam nikogar podobnega tebi.

1. Raz 15,4
2. tebi…: ali, je to všeč.

⁸ Toda oni so vsi¹ skupaj brutalni² in nespametni. Kos lesa je nauk ničevosti.

1. vsi…: hebr. v enem, ali, naenkrat.
2. Iz 41,29; Hab 2,18; Zah 10,1

⁹ § Srebro, sploščeno na ploščice, je prineseno iz Taršíša in zlato iz Ufáza, delo delavca in iz rok livarja. Modra in vijolična so njihova oblačila. Vsa so delo spretnih ljudi.

¹⁰ Toda Gospod je resničen¹ Bog, on² je živi Bog in večen³ kralj. Ob njegovem besu bo zemlja trepetala in narodi ne bodo zmožni prenesti njegovega ogorčenja.

1. resničen…: hebr. Bog resnice.
2. on: hebr. oni so živi Bogovi.
3. večen…: hebr. kralj večnosti.

¹¹ Tako jim boste govorili: ›Celó bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, bodo izginili z zemlje in izpod tega neba.‹«

¹² S svojo močjo je naredil¹ zemljo, s svojo modrostjo je osnoval zemeljski [krog]² in s svojo preudarnostjo razprostrl nebo.

1. 1 Mz 1,6; Jer 51,1
2. [Iz 40,22]

¹³ Kadar izusti svoj glas, je tam množica¹ vodá v nebesih in meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje; on dela bliskanje z² dežjem in iz svojih zakladnic prinaša veter.

1. množica: ali, hrup.
2. z: ali, za dež.

¹⁴ Vsak človek je v¹ svojem spoznanju brutalen.² Vsak livar je zbegan z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in tam ni diha v njih.

1. v… ali, bolj brutalen, kot da bi vedel.
2. Jer 51,17-18

¹⁵ Ničevost so in delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginili.

^{16 1} Jakobov delež ni podoben njihovemu, kajti on je tvorec vseh stvari; in Izrael je palica njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime.

1. Jer 51,19

¹⁷ ¶ Zberi svoje blago iz dežele, oh prebivalec¹ iz trdnjave.

1. prebivalec: hebr. prebivalka.

¹⁸ Kajti tako govori Gospod: ›Glej, naenkrat bom izvrgel prebivalce dežele in jih spravil v tegobo, da bodo lahko našli, [da je] to tako.

¹⁹ ¶ Gorje mi za mojo poškodbo! Moja rana je boleča. Toda rekel sem: »Resnično, to je žalost in jaz jo moram nositi.

²⁰ Moje šotorsko svetišče je oplenjeno in vse moje vrvi so pretrgane, moji otroci so odšli od mene in jih ni, nikogar ni, da bi še razpenjal moj šotor in da bi postavljal moje zavese.

²¹ Kajti pastirji so postali brutalni in niso iskali Gospoda, zato ne bodo uspeli in vsi njihovi tropi bodo razkropljeni.

²² Glej, hrup objave je prišel in veliko razburjenje¹ iz severne² dežele, da bi Judova mesta naredil opustošena in brlog³ zmajev.

1. [razburjenje; ali, vstaja, upor.]
2. Jer 1,15; Jer 5,15; Jer 6,22
3. Jer 9,11

²³ ¶ Oh Gospod, vem, da človekova pot¹ ni v njem samem, tega ni v človeku, ki hodi, da usmerja svoje korake.

1. Prg 16,1; Prg 20,44

²⁴ Oh Gospod, grajaj¹ me, toda s sodbo; ne v svoji jezi, da me ne bi privedel² v nič.

1. Ps 6,1; Ps 38,1; Jer 30,11
2. privedel…: hebr. zmanjšal.

^{25 1} Svojo razjarjenost izlij na pogane, ki te ne poznajo in na družine, ki ne kličejo k tvojemu imenu, kajti pojedli so Jakoba in ga požrli in ga pogoltnili ter njegovo prebivališče naredili zapuščeno.

1. Ps 79,6