¹ Poleg¹ tega je beseda od Gospoda drugič prišla Jeremiju, medtem ko je bil še zaprt² na dvorišču ječe, rekoč:

1. [Okoli leta 590 pr. Kr.]
2. Jer 32,23

² »Tako govori Gospod, ki to dela, Gospod, ki je to oblikoval,¹ da to osnuje, Gospod je² njegovo ime.

1. Iz 37,26
2. Gospod je: ali, Jahve je itd.

³ ›Kliči k meni in ti bom odgovoril in ti pokazal velike in mogočne¹ stvari, ki jih ne poznaš.‹

1. mogočne: ali, skrite.

⁴ Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede hiš tega mesta in glede hiš Judovih kraljev, ki so zrušene z okopi in z mečem:

⁵ ›Prišli so, da se borijo s Kaldejci, toda to je, da jih napolnijo s trupli mož, ki sem jih umoril v svoji jezi in v svoji razjarjenosti in svoj obraz sem zaradi vse zlobnosti skril pred tem mestom.

⁶ Glej, privedel bom zdravje in zdravilo, jih ozdravil in jim razodel obilje miru in resnice.

⁷ Povzročil bom Judovemu ujetništvu in Izraelovemu ujetništvu, da se vrnejo in jih bom zgradil kakor poprej.

⁸ Očistil jih bom pred vso njihovo krivičnostjo, s katero so grešili zoper mene, in oprostil¹ jim bom vse njihove krivičnosti, s katerimi so grešili in s katerimi so se pregrešili zoper mene.

1. Jer 21,34; Mih 7,18

⁹ ¶ To mi bo ime radosti, hvala in čast pred vsemi narodi zemlje, ki bodo slišali vse dobro, ki jim ga storim. Bali se bodo in trepetali zaradi vse dobrote in zaradi vsega uspevanja, ki sem ga priskrbel.‹

¹⁰ ¶ Tako govori Gospod: ›Ponovno se bo na tem kraju, za katerega pravite, [da] bo zapuščen, brez človeka in brez živali, torej v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, ki so zapuščene, brez človeka in brez naseljenca in brez živali, slišal

¹¹ glas radosti¹ in glas veselja, glas ženina in glas neveste, glas tistih, ki bodo rekli: ›Hvalite Gospoda nad bojevniki, kajti Gospod je dober, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke,‹ in od teh, ki bodo prinašali žrtev hvale v Gospodovo hišo. Kajti povzročil bom vrnitev ujetništva dežele, kakor na začetku,‹ govori Gospod.

1. Jer 7,34; Jer 16,19

¹² Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Ponovno bo na tem kraju, ki je zapuščen, brez človeka in brez živali in v vseh njegovih mestih, prebivališče pastirjev, ki bodo svojim tropom povzročali, da se uležejo.

¹³ V gorskih mestih, v dolinskih mestih, v mestih na jugu, v Benjaminovi deželi, v krajih okoli Jeruzalema in v Judovih mestih bodo tropi ponovno prehajali pod rokama tistega, ki jih prešteva,‹ govori Gospod.

¹⁴ ›Glej, prihajajo dnevi,‹ govori Gospod, ›da bom izpolnil to dobro stvar, ki sem jo obljubil Izraelovi hiši in Judovi hiši.

¹⁵ ¶ V tistih dneh in v tistem času, bom povzročil, da Davidu zraste Mladika¹ pravičnosti, in on bo izvršil sodbo in pravičnost v deželi.

1. Jer 23,5; Iz 11,1; Iz 4,2

¹⁶ V tistih dneh bo Juda rešen in [prestolnica] Jeruzalem bo varno prebivala, in to je ime, s katerim bo imenovana: ›Gospod,¹ naša pravičnost.‹

1. Gospod…: hebr. Jahve–tsidkenu.

¹⁷ ¶ Kajti tako govori Gospod: ›Davidu¹ nikoli ne bo manjkalo² moža, da sedi na prestolu Izraelove hiše,

1. Davidu…: hebr. Tam ne bo odsekan od Davida mož.
2. 2 Sam 7,16; 1 Kr 2,4

¹⁸ niti ne bo duhovnikom Lévijevcem manjkal mož pred menoj, da daruje žgalne daritve in da vžiga jedilne daritve in da opravlja nenehno klavno daritev.‹«

¹⁹ ¶ Gospodova beseda je prišla Jeremiju, rekoč:

²⁰ »Tako govori Gospod: ›Če¹ lahko prelomite mojo zavezo dneva in mojo zavezo noči in da ne bo več dneva in noči v njunem obdobju,

1. Jer 31,36; Iz 54,9

²¹ potem bo lahko tudi moja zaveza z Davidom, mojim služabnikom, prelomljena, da ne bi imel sina, da kraljuje na njegovem prestolu, in z duhovniki Lévijevci, mojimi služabniki.

²² Kakor vojska neba¹ ne more biti prešteta niti morski pesek izmerjen, tako bom pomnožil seme Davida, svojega služabnika in Lévijevce, ki mi služijo.‹«

1. Jer 31,37

²³ Poleg tega je Gospodova beseda prišla Jeremiju, rekoč:

²⁴ »Mar ne preudarjaš tega, kar je to ljudstvo govorilo, rekoč: ›Dve družini, ki ju je Gospod izbral, je celó zavrgel?‹ Tako so prezirali moje ljudstvo, da ne bi bilo več narod pred njimi.‹

²⁵ Tako govori Gospod: ›Če ne bi bilo moje zaveze z dnevom in nočjo in če ne bi določil odredb o nebu in zemlji,

²⁶ potem bom zavrgel Jakobovo seme in Davida, svojega služabnika, tako da ne bom vzel nobenega iz njegovega semena, da bi bili vladarji nad semenom Abrahama, Izaka in Jakoba, kajti njihovemu ujetništvu bom povzročil, da se vrnejo in se jih bom usmilil.‹«