¹ Beseda,¹ ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč:

1. [Okoli leta 605 pr. Kr.]

² »Vstani in pojdi dol k lončarjevi hiši in tam ti bom povzročil, da boš slišal moje besede.«

³ Potem sem odšel dol k lončarjevi hiši in glej, izdeloval je delo na kolesih.¹

1. kolesih: ali, okvirjih, ali, sedežih.

⁴ Posoda, ki jo je naredil iz¹ ila je bila iznakažena v lončarjevi roki. Tako je² še enkrat naredil drugo posodo, kakor se je lončarju zdelo dobro, da jo naredi.

1. iz…: ali, je bila iznakažena, kakor ilo.
2. je…: hebr. se je vrnil in naredil itd.

⁵ Potem je k meni prišla Gospodova beseda, rekoč:

⁶ »Oh Izraelova hiša, mar ne morem¹ narediti z vami kakor ta lončar?« govori Gospod. »Glejte, kakor je ilo v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, oh Izraelova hiša.

1. Iz 45,9; Rim 9,10; Mdr 15,7

⁷ V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga izruvam,¹ poderem in uničim.

1. Jer 1,10

⁸ Če [pa] se ta narod, zoper katerega sem proglasil, obrne od svojega zla, se bom¹ pokesal od zla, ki sem jim ga mislil storiti.

1. Jona 3,10

⁹ V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga zgradim in zasadim.

¹⁰ Če [pa] dela zlo v mojem pogledu, da ne uboga mojega glasu, potem se bom pokesal dobrega, s katerim sem rekel, da bi jim koristil.

¹¹ ¶ Zdaj torej pojdi, govori Judovim možem in prebivalcem Jeruzalema, rekoč: ›Tako govori Gospod; ›Glejte, zoper vas oblikujem zlo in zoper vas naklepam naklep. Torej se vrnite,¹ vsakdo iz svoje hudobne poti in naredite svoje poti in svoja dejanja dobra.‹«

1. 2 Kr 17,13; Jer 7,3; Jer 25,5; Jer 35,15

¹² Rekli so: »Tam¹ ni nobenega upanja, temveč bomo hodili po svojih lastnih naklepih in vsakdo izmed nas bo počel zamisel svojega zlega srca.«

1. Jer 2,25

¹³ Zato tako govori Gospod: »Vprašajte¹ torej med pogani, kdo je slišal takšne stvari. Izraelova devica je storila zelo strašno stvar.

1. Jer 2,10

¹⁴ Mar bo človek zapustil libanonski¹ sneg,² ki prihaja iz poljske skale? Mar bodo hladne tekoče vode, ki prihajajo iz drugega kraja, zapuščene?

1. libanonski…: hebr. moja polja za skalo, ali za sneg iz Libanona. Mar bodo tekoče vode zapuščene zaradi tujih hladnih voda?
2. Jer 2,13

¹⁵ Ker me je moje ljudstvo pozabilo¹ so zažigali kadilo ničnostim in le-ti so jim storili, da se spotikajo na svojih poteh od starodavnih² steza, da hodijo po stezah, na poti, ki ni nasuta,

1. Jer 17,13
2. Jer 6,16

¹⁶ da naredijo svojo deželo zapuščeno¹ in neprestan posmeh; vsak, kdor gre tam mimo, bo osupel in bo zmajeval z glavo.

1. Jer 19,8; Jer 49,13; Jer 50,13

¹⁷ Pred sovražnikom jih bom razkropil kakor z vzhodnim vetrom; pokazal jim bom hrbet in ne obraza, na dan njihove katastrofe.«

¹⁸ ¶ Potem so rekli: »Pridite in naklepajmo naklepe zoper Jeremija; kajti¹ postava ne bo izginila od duhovnika, niti nasvet od modrega, niti beseda od preroka. Pridite in udarimo ga z² jezikom in ne dajmo pozornosti katerikoli izmed njegovih besed.«

1. Mal 2,7
2. z…: ali, zaradi jezika.

¹⁹ Nakloni mi pozornost, oh Gospod in prisluhni glasu tistih, ki se pričkajo z menoj.

²⁰ Mar bo zlo poplačilo za dobro? Kajti izkopali so jamo za mojo dušo. Spomni se, da sem stal pred teboj, da govorim dobro zanje in da odvrnem tvoj bes od njih.

²¹ Zato njihove otroke izroči lakoti in njihovo¹ kri izlij² s silo meča; in naj bodo njihove žene oropane svojih otrok in bodo vdove; in naj bodo njihovi možje usmrčeni; naj bodo njihovi mladeniči v bitki umorjeni z mečem.

1. njihovo…: hebr. izlij jih ven.
2. Ps 109,10

²² Naj bo krik slišan od njihovih hiš, ko boš nadnje nenadoma privedel krdelo, kajti izkopali so jamo, da bi me ujeli in skrili pasti za moja stopala.

²³ Vendar, Gospod, ti poznaš vse njihove namere zoper mene, da¹ me ubijejo. Ne odpusti njihove krivičnosti niti njihovega greha ne izbriši pred svojim pogledom, temveč naj bodo zrušeni pred teboj; tako postopaj z njimi v času svoje jeze.

1. da…: hebr. za smrt.