¹ Torej Cerújin sin Joáb je zaznal,¹ da je bilo kraljevo srce [nagnjeno] k Absalomu.

1. [Leta 1027 pr. Kr.]

² Joáb je poslal v Tekóo in od tam privedel modro žensko ter ji rekel: »Prosim te, hlini se, da si žalovalka in sedaj si nadeni žalovalno obleko in se ne mazili z oljem, temveč bodi kakor ženska, ki je dolgo časa žalovala za mrtvim

³ in pojdi h kralju in mu govori na ta način.« Tako je Joáb položil besede v njena usta.

⁴ ¶ Ko je ženska iz Tekóe govorila kralju, je padla na svoj obraz do tal in se globoko priklonila ter rekla: »Pomagaj,¹ oh kralj.«

1. Pomagaj: hebr. Reši.

⁵ Kralj ji je rekel: »Kaj te pesti?« Odgovorila je: »Res sem vdova in moj soprog je mrtev.

⁶ Tvoja pomočnica je imela dva sinova in skupaj sta se prepirala na polju in tam ni bilo nobenega, da¹ ju loči, temveč je eden udaril drugega in ga usmrtil.

1. da…: hebr. rešitelja med njima.

⁷ Glej, celotna družina je vstala zoper tvojo pomočnico in rekli so: ›Izroči tega, ki je usmrtil svojega brata, da ga bomo lahko ubili za življenje njegovega brata, ki ga je usmrtil in tudi dediča bomo uničili.‹ Tako bodo pogasili moj ogorek, ki je ostal in mojemu soprogu ne bodo pustili niti imena niti ostanka na tej¹ zemlji.«

1. tej…: hebr. obličju zemlje.

⁸ Kralj je rekel ženski: »Pojdi k svoji hiši in glede tebe dal bom zadolžitev.«

⁹ Ženska iz Tekóe je rekla kralju: »Moj gospod, oh kralj, krivičnost bodi na meni in na hiši mojega očeta, kralj in njegov prestol pa naj bosta brez krivde.«

¹⁰ Kralj je rekel: »Kdorkoli ti karkoli reče, ga privedi k meni in ne bo se te več dotaknil.«

¹¹ Potem je rekla: »Prosim te, naj se kralj spomni Gospoda, svojega Boga, da ti nočeš trpeti, da krvni¹ maščevalci še naprej uničujejo, da ne bi uničili mojega sina.« Rekel je: »Kakor Gospod živi niti en las tvojega sina ne bo padel k zemlji.«

1. krvni…: hebr. se krvni maščevalec ne pomnoži, da uničuje.

¹² Potem je ženska rekla: »Naj tvoja pomočnica, prosim te, spregovori eno besedo mojemu gospodu kralju.« In ta je rekel: »Povej.«

¹³ Ženska je rekla: »Zakaj si potem mislil storiti takšno stvar zoper Božje ljudstvo? Kajti kralj govori to stvar kakor nekdo, ki je pomanjkljiv, v tem, da kralj ne privede ponovno domov svojega pregnanega.

¹⁴ Kajti mi moramo umreti in smo kakor voda, razlita na tla, ki ne more biti ponovno zbrana niti¹ Bog ne upošteva nobene osebe, vendar snuje način, da njegov pregnani ne bo izključen od njega.

1. niti…: ali, ker Bog ni odvzel njegovega življenja, je prav tako zasnoval način itd.

¹⁵ Zdaj torej, ko sem prišla, da o tej stvari govorim mojemu gospodu kralju, je to zato, ker me je ljudstvo prestrašilo. Tvoja pomočnica je rekla: ›Spregovorila bom torej kralju. Lahko se zgodi, da bo kralj izpolnil zahtevo svoje pomočnice.‹

¹⁶ Kajti kralj bo slišal, da svojo pomočnico osvobodi iz roke človeka, ki hoče skupaj uničiti tako mene in mojega sina iz Božje dediščine.

¹⁷ Potem je tvoja pomočnica rekla Gospodu: ›Beseda mojega gospoda kralja bo sedaj tolažilna,¹ kajti kakor angel od Boga, tako je moj gospod kralj, da razlikuje² dobro in slabo, zato bo Gospod, tvoj Bog, s teboj.‹«

1. tolažilna: hebr. za počitek.
2. razlikuje: hebr. sliši.

¹⁸ Potem je kralj ženski odgovoril in rekel: »Ne skrivaj pred menoj, prosim te, stvari, ki jo bom vprašal.« Ženska je rekla: »Naj moj gospod kralj sedaj spregovori.«

¹⁹ Kralj je rekel: »Mar ni v vsem tem s teboj Joábova roka?« Ženska je odgovorila ter rekla: »Kakor živi tvoja duša, moj gospod kralj, nihče se ne more izogniti ne na desno ne na levo od tega, kar je moj gospod kralj govoril, kajti tvoj služabnik Joáb mi je zaukazal in on je položil vse te besede v usta tvoje pomočnice,

²⁰ da privleče na dan to obliko govora, je tvoj služabnik Joáb storil to stvar. In moj gospod je moder, glede na modrost Božjega angela, da ve vse stvari, ki so na zemlji.«

²¹ ¶ Kralj je rekel Joábu: »Glej torej, jaz sem storil to stvar, zato pojdi, ponovno privedi mladeniča Absaloma.«

²² Joáb je padel k tlom, na svoj obraz, se upognil in zahvalil¹ kralju in Joáb je rekel: »Danes tvoj služabnik vé, da sem našel milost v tvojem pogledu, moj gospod, oh kralj, v tem, da je kralj izpolnil zahtevo svojega² služabnika.«

1. zahvalil…: hebr. blagoslovil kralja.
2. svojega: ali, tvojega.

²³ Tako je Joáb vstal in odšel v Gešur in Absaloma privedel v Jeruzalem.

²⁴ Kralj je rekel: »Naj se obrne k svoji lastni hiši in naj ne vidi mojega obraza.« Tako se je Absalom vrnil k svoji lastni hiši in ni videl kraljevega obraza.

²⁵ ¶ Toda¹ v vsem Izraelu ni bilo nikogar, da bi bil tako zelo hvaljen zaradi svoje lepote kakor Absalom. Od podplata svojega stopala, celo do krone njegove glave, ni bilo na njem nobenega madeža.

1. Toda…: hebr. In kakor je bil Absalom, v vsem Izraelu ni bilo tako lepega moža, da bi ga silno hvalili.

²⁶ In ko je ostrigel svojo glavo (kajti ob koncu vsakega leta si jo je ostrigel, ker so bili lasje na njem težki, zato jo je ostrigel) si je stehtal lase svoje glave, dvesto šeklov¹ po kraljevi teži.

1. [dvesto šeklov: to je, 2,284 kg.]

²⁷ Absalomu so se tam rodili trije sinovi in ena hči, ki ji je bilo ime Tamara. Bila je ženska lepega obličja.

²⁸ ¶ Tako je Absalom dve polni leti prebival v Jeruzalemu in ni videl kraljevega obraza.

²⁹ Zato je Absalom poslal po Joába, da ga pošlje h kralju, toda ta ni hotel priti k njemu in ko je drugič ponovno poslal, ta ni hotel priti.

³⁰ Zato je rekel svojim služabnikom: »Glejte, Joábovo polje je v bližini mojega¹ in tam ima ječmen. Pojdite in ga požgite.« In Absalomovi služabniki so zažgali polje.

1. mojega…: hebr. mojega kraja.

³¹ Potem je Joáb vstal in prišel k Absalomu v njegovo hišo ter mu rekel: »Zakaj so tvoji služabniki zažgali moje polje?«

³² Absalom je odgovoril Joábu: »Glej, poslal sem k tebi, rekoč: ›Pridi sèm, da te lahko pošljem h kralju, da rečem: ›Zakaj sem prišel iz Gešurja?‹‹ Zame bi bilo dobro, da bi bil še vedno tam. Sedaj mi torej pusti videti kraljev obraz in če bo kakršnakoli krivičnost v meni, naj me ubije.«

³³ Tako je Joáb prišel¹ h kralju in mu povedal in ko je dal poklicati Absaloma, je ta prišel h kralju in se pred kraljem priklonil na svoj obraz do tal in kralj je poljubil Absaloma.

1. [Leta 1025 pr. Kr.]