¹ Ko je David ravno prešel vrh hriba, glej, ga je srečal Mefibóšetov služabnik Cibá, s parom osedlanih oslov in na njih dvesto hlebov kruha, sto grozdov rozin, sto poletnih sadov in vinski meh.

² Kralj je rekel Cibáju: »Kaj nameravaš s tem?« Cibá je rekel: »Ti osli so za kraljevo družino, da jaha na njih. Kruh in poletno sadje za mladeniče, da jedo, in vino, da tisti, ki so v divjini oslabeli, lahko pijejo.«

³ Kralj je rekel: »In kje je sin tvojega gospodarja?« Cibá je rekel kralju: »Glej, on ostaja v Jeruzalemu, kajti rekel je: ›Danes mi bo Izraelova hiša obnovila kraljestvo mojega očeta.‹«

⁴ Potem je kralj rekel Cibáju: »Glej, tvoje je vse, kar pripada Mefibóšetu.« Cibá je rekel: »Ponižno¹ te rotim, da lahko najdem milost v tvojem pogledu, moj gospod, oh kralj.«

1. Ponižno…: hebr. Globoko se priklonim.

⁵ ¶ Ko je kralj David prišel v Bahurím, glej, je od tam prišel mož iz družine Savlove hiše, katerega ime je bilo Šimí, Gerájev sin. Prišel¹ je naprej in nenehno preklinjal, medtem ko je prihajal.

1. Prišel…: ali, Še vedno je prihajal in preklinjal.

⁶ V Davida in v vse služabnike kralja Davida je lučal kamne in vse ljudstvo in vsi mogočni možje so bili na njegovi desni roki in na njegovi levi.

⁷ Tako je govoril Šimí, ko je preklinjal: »Pridi ven, pridi ven, ti, krvoločen¹ človek in ti, Beliálov človek.

1. krvoločen…: hebr. človek krvi.

⁸ Gospod je povrnil nad teboj vso kri Savlove hiše, namesto katerega si zakraljeval in Gospod je kraljestvo izročil v roko tvojega sina Absaloma. Glej, ujet¹ si v svoji vragoliji, ker si krvoločen človek.«

1. ujet…: hebr. sebe v svojem zlu.

⁹ ¶ Potem je Cerújin sin Abišáj rekel kralju: »Zakaj bi ta mrtvi¹ pes preklinjal mojega gospoda kralja? Naj grem preko, prosim te in snamem njegovo glavo.«

1. 1 Sam 24,15; 2 Sam 3,8

¹⁰ Kralj pa je rekel: »Kaj imam z vama, Cerújina sinova? Tako naj preklinja, ker mu je Gospod rekel: ›Preklinjaj Davida.‹ Kdo bo potem rekel: ›Čemu si tako storil?‹«

¹¹ David je rekel Abišáju in vsem svojim služabnikom: »Glejte, moj sin, ki je prišel iz moje notranjosti, mi streže po življenju. Kako mnogo bolj lahko sedaj to stori ta Benjaminovec? Pustite ga na miru in naj preklinja, kajti Gospod mu je zaukazal.

¹² Morda bo Gospod pogledal na mojo¹ stisko in da mi bo Gospod poplačal dobro za njegovo preklinjanje ta dan.«

1. mojo…: ali, moje solze; hebr. moje oko.

¹³ Medtem ko so David in njegovi možje šli po poti, je Šimí hodil vzdolž, na drugi strani hriba, nasproti njemu in preklinjal, medtem ko je hodil in lučal kamne vanj in metal¹ prah.

1. metal…: hebr. ga prašil s prahom.

¹⁴ Kralj in vse ljudstvo, ki so bili z njim, so prišli izmučeni in se tam osvežili.

¹⁵ ¶ Absalom in vse ljudstvo Izraelovih mož pa so prišli v Jeruzalem in Ahitófel z njim.

¹⁶ Pripetilo se je, ko je Davidov prijatelj Arkéjec Hušáj prišel k Absalomu, da je Hušáj rekel Absalomu: »Živel¹ kralj, živel kralj.«

1. Živel…: hebr. Naj kralj živi.

¹⁷ Absalom je rekel Hušáju: »Ali je to tvoja prijaznost do tvojega prijatelja? Zakaj nisi šel s svojim prijateljem?«

¹⁸ Hušáj je rekel Absalomu: »Ne, temveč katerega Gospod in to ljudstvo in vsi Izraelovi možje izberejo, njegov bom in z njim bom ostal.

¹⁹ In ponovno, komu naj bi služil? Ali naj ne bi služil v prisotnosti njegovega sina? Kakor sem služil v prisotnosti tvojega očeta, tako bom v tvoji prisotnosti.«

²⁰ ¶ Potem je Absalom rekel Ahitófelu: »Dajte nasvet med vami, kaj naj storimo.«

²¹ Ahitófel je rekel Absalomu: »Pojdi noter v priležnice svojega očeta, ki jih je pustil, da varujejo hišo in ves Izrael bo slišal, da si preziran od svojega očeta. Potem bodo močne roke vseh, ki so s teboj.«

²² Tako so Absalomu razprostrli šotor na vrhu hiše in Absalom je šel v priležnice svojega očeta pred očmi vsega Izraela.

²³ Nasvet Ahitófela, ki je v tistih dneh svetoval, je bil, kakor če bi človek poizvedoval pri Božjem¹ oraklju, tako so bili vsi Ahitófelovi nasveti tako z Davidom kakor z Absalomom.

1. Božjem…: hebr. Božji besedi.