¹ Pripetilo se je po tem,¹ da si je Absalom pripravil vozove, konje in petdeset mož, da so tekli pred njim.

1. [Leta 1024 pr. Kr.]

² Absalom je vstajal zgodaj in stal poleg poti velikih vrat in to je bilo tako, da ko je katerikoli človek imel polemiko, je prišel¹ h kralju za sodbo, potem mu je Absalom zaklical in rekel: »Iz katerega mesta si?« In ta je rekel: »Tvoj služabnik je iz enega izmed Izraelovih rodov.«

1. je prišel…: hebr. da pride.

³ Absalom mu je rekel: »Poglej, tvoje zadeve so dobre in pravilne; toda tam¹ ni nobenega človeka, poslanega od kralja, da te sliši.«

1. tam…: ali, nihče te ne bo poslušal, od kralja navzdol.

⁴ Poleg tega je Absalom rekel: »Oh da bi mene postavili za sodnika v deželi, da bi vsak človek, ki ima kakršnokoli tožbo ali zadevo, lahko prišel k meni in bi mu jaz storil pravico!«

⁵ In to je bilo tako, da ko je katerikoli moški prišel blizu k njemu, da se mu globoko prikloni, je svojo roko iztegnil naprej, ga prijel in ga poljubil.

⁶ Na ta način je Absalom počel vsemu Izraelu, ki so hodili h kralju po sodbo. Tako je Absalom kradel srca Izraelovih mož.

⁷ ¶ Pripetilo se je po štiridesetih letih,¹ da je Absalom rekel kralju: »Prosim te, naj grem in izpolnim svojo zaobljubo, ki sem jo zaobljubil Gospodu v Hebrónu.

1. [Leta 1023 pr. Kr.]

⁸ Kajti tvoj služabnik se je zaobljubil, medtem ko je prebival pri Gešurju v Siriji, rekoč: ›Če me bo Gospod zares ponovno privedel v Jeruzalem, potem bom služil Gospodu.‹«

⁹ Kralj mu je rekel: »Pojdi v miru.« Tako je vstal in odšel v Hebrón.

¹⁰ ¶ Toda Absalom je poslal oglednike po vseh Izraelovih rodovih, rekoč: »Takoj ko zaslišite zvok šofarja, potem boste rekli: ›Absalom kraljuje v Hebrónu.‹«

¹¹ Z Absalomom je iz Jeruzalema odšlo dvesto mož, ki so bili poklicani. Odšli pa so v svoji toposti in niso vedeli nobene stvari.

¹² Absalom je poslal po Gilčana Ahitófela, Davidovega svetovalca, iz njegovega mesta, torej iz Gila, medtem ko je daroval klavne daritve. In zarota je bila močna, kajti ljudstvo je nenehno naraščalo z Absalomom.

¹³ ¶ K Davidu je prišel poslanec, rekoč: »Srca Izraelovih mož sledijo Absalomu.«

¹⁴ David je rekel vsem svojim služabnikom, ki so bili z njim pri Jeruzalemu: »Vstanimo in pobegnimo, kajti sicer ne bomo pobegnili pred Absalomom. Pohitimo, da nas ne bi nenadoma dohitel in nad nas privedel¹ zla in mesto udaril z ostrino meča.«

1. privedel…: hebr. sunil.

¹⁵ Kraljevi služabniki so rekli kralju: »Glej, tvoji služabniki so pripravljeni storiti, karkoli bo moj gospod kralj določil.«¹

1. določil: hebr. izbral.

¹⁶ Kralj je odšel naprej in vsa njegova družina za¹ njim. Kralj pa je pustil deset žensk, ki so bile priležnice, da varujejo hišo.

1. za…: hebr. pri njegovih stopalih.

¹⁷ Kralj je odšel naprej in vse ljudstvo za njim in se mudil na kraju, ki je bil daleč proč.

¹⁸ Vsi njegovi služabniki so šli poleg njega in vsi Keretéjci in vsi Péletovci in vsi Gitéjci, šeststo mož, ki so prišli za njim iz Gata, so prečkali pred kraljem.

¹⁹ ¶ Potem je kralj rekel Gitéjcu Itáju: »Čemu greš tudi ti z nami? Vrni se na svoj kraj in prebivaj s kraljem, kajti tujec si in tudi izgnanec.

²⁰ Glede na to, da si prišel šele včeraj, ali naj te ta dan pripravim hoditi¹ z nami gor in dol? Ker grem, kamor lahko, se vrni in svoje brate vzemi nazaj. Usmiljenje in resnica naj bosta s teboj.«

1. hoditi…: hebr. tavati.

²¹ Itáj je odgovoril kralju in rekel: »Kakor živi Gospod in kakor živi moj gospod kralj, zagotovo, na kateremkoli kraju bo moj gospod kralj, bodisi v smrti ali življenju, celo tam bo tudi tvoj služabnik.«

²² David je rekel Itáju: »Pojdi in prečkaj.« Gitéjec Itáj je šel čez in vsi njegovi možje in vsi malčki, ki so bili z njim.

²³ In vsa dežela je jokala z močnim glasom in vse ljudstvo je šlo čez. Tudi sam kralj je šel čez potok Kidron¹² in vse ljudstvo je šlo čez, proti poti divjine.

1. Kidron: gr. Cedron; [Kidron: hebr. Mračen.]
2. Jn 18,1

²⁴ ¶ Glej, tudi Cadók in vsi Lévijevci so bili z njim, nesoč skrinjo Božje zaveze in odložili so Božjo skrinjo. Abjatár je odšel gor, dokler ni vse ljudstvo šlo iz mesta.

²⁵ Kralj je Cadóku rekel: »Božjo skrinjo odnesite nazaj v mesto. Če bom našel naklonjenost v Gospodovih očeh, me bo ponovno privedel in mi pokazal oboje, to in njeno prebivališče,

²⁶ toda če reče tako: ›Nimam veselja v tebi;‹ glej, tukaj sem, naj mi stori, kakor se mu zdi dobro.«

²⁷ Kralj je tudi rekel duhovniku Cadóku: »Mar nisi ti videc?¹ V miru se vrni v mesto in tvoja dva sinova s teboj, tvoj sin Ahimáac in Jonatan, Abjatárjev sin.

1. 1 Sam 9,9

²⁸ Glejte, mudil se bom na ravnini divjine, dokler ne bo prišla od vas beseda, da me potrdite.«

²⁹ Torej Cadók in Abjatár sta Božjo skrinjo ponovno odnesla v Jeruzalem in ostala sta tam.

³⁰ ¶ David je odšel gor po pobočju Oljske gore in jokal,¹ ko se je vzpenjal in svojo glavo je imel pokrito in hodil je bos. Vse ljudstvo, ki je bilo z njim, je vsak pokril svojo glavo in hodili so gor in jokali, medtem ko so hodili gor.

1. jokal…: hebr. hodil gor in jokal.

³¹ ¶ In nekdo je povedal Davidu, rekoč: »Ahitófel je z Absalomom med zarotniki.« David je rekel: »Oh Gospod, prosim te, obrni Ahitófelov nasvet v norost.«

³² ¶ Pripetilo se je, da ko je David prišel na vrh gore, kjer je oboževal Boga, glej, je prišel Arkéjec Hušáj, da ga sreča, s svojim pretrganim plaščem in zemljo na svoji glavi,

³³ ki mu je David rekel: »Če greš z menoj naprej, potem mi boš v breme,

³⁴ toda če se vrneš k mestu in rečeš Absalomu: ›Jaz bom tvoj služabnik, oh kralj, kakor sem bil doslej služabnik tvojega očeta, tako bom sedaj tudi tvoj služabnik,‹ potem boš lahko zame premagal Ahitófelov nasvet.

³⁵ In ali nisi tam z duhovnikoma Cadókom in Abjatárjem? Zato naj bo, da kakršnokoli stvar boš slišal iz kraljeve hiše, boš to povedal duhovnikoma Cadóku in Abjatárju.

³⁶ Glej, onadva imata tam s seboj svoja dva sinova, Cadókovega sina Ahimáaca in Abjatárjevega sina Jonatana. Po njima boste poslali k meni vsako stvar, ki jo lahko slišite.«

³⁷ Tako je Davidov prijatelj Hušáj prišel v mesto in Absalom je prišel v Jeruzalem.