¹ Potem¹ se je pripetilo, da je umrl kralj² Amónovih otrok in namesto njega je zakraljeval njegov sin Hanún.³

1. [Okoli leta 1037 pr. Kr.]
2. 1 Krn 19,1
3. [Hanún: hebr. priljubljen.]

² Potem je David rekel: »Prijaznost bom izkazal Naháševemu sinu Hanúnu, kot je njegov oče izkazal prijaznost meni.« In David je poslal, da ga potolaži po roki svojih služabnikov, zaradi njegovega očeta. In Davidovi služabniki so prišli v deželo Amónovih otrok.

³ Princi Amónovih otrok pa so rekli svojemu gospodarju Hanúnu: »Misliš,¹ da David spoštuje tvojega očeta, da je k tebi poslal tolažnike? Ali ni David raje svojih služabnikov poslal k tebi, da bi preiskal mesto, vohunil in da ga zruši?«

1. Misliš…: hebr. Ali v tvojih očeh.

⁴ Zato je Hanún vzel Davidove služabnike, jim pobril eno polovico njihovih brad in njihove obleke odrezal po sredi, celó do njihovih zadnjic in jih poslal proč.

⁵ Ko so to povedali Davidu, je poslal, da jih sreča, ker so bili možje silno osramočeni. Kralj je rekel: »Ostanite pri Jerihi, dokler vam brade ne zrastejo in potem se vrnite.«

⁶ ¶ Ko so Amónovi otroci videli, da so se usmradili pred Davidom, so Amónovi otroci poslali in najeli Sirce iz Bet Rehóba, Sirce iz Cobe, dvajset tisoč pešcev in od kralja Maáhe tisoč mož in iz¹ Toba dvanajst tisoč mož.

1. iz: ali, može iz Toba, dvanajst.

⁷ Ko je David slišal o tem, je poslal Joába in vso vojsko mogočnih mož.

⁸ Amónovi otroci so prišli ven in se postrojili v bitko ob vhodu velikih vrat. Sirci iz Cobe, iz Rehóba, Toba in Maáhe pa so bili posebej na polju.

⁹ Ko je Joáb videl, da je bilo čelo bitke zoper njega spredaj in zadaj, je izbral izmed vseh izbranih Izraelovih mož in jih postrojil zoper Sirce.

¹⁰ Preostanek ljudstva pa je izročil v roko svojega brata Abišája, da bi jih lahko postrojil zoper Amónove otroke.

¹¹ Rekel je: »Če bodo Sirci zame premočni, potem boš ti pomagal meni, toda če bodo Amónovi otroci premočni zate, potem bom prišel in ti pomagal.

¹² Bodi odločnega poguma in bodimo možje za naše ljudstvo in za mesta našega Boga, Gospod pa naj stori to, kar se mu zdi dobro.«

¹³ Joáb se je približal in ljudstvo, ki je bilo z njim, k bitki zoper Sirce in ti so pobegnili pred njim.

¹⁴ Ko so Amónovi otroci videli, da so Sirci pobegnili, potem so tudi sami pobegnili pred Abišájem in vstopili v mesto. Tako se je Joáb vrnil od Amónovih otrok in prišel v Jeruzalem.

¹⁵ ¶ Ko¹ so Sirci videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so se zbrali skupaj.

1. [Okoli leta 1036 pr. Kr.]

¹⁶ Hadarézer je poslal in privedel ven Sirce, ki so bili onkraj reke¹ in prišli so do Heláma² in Šobáh,³ poveljnik Hadarézerjeve vojske, je šel pred njimi.

1. reke: to je, Evfrata.
2. [Heláma: hebr. Trdnjave.]
3. Šobáh: ali, Šopáh; [Šobáh: hebr. izlit.]

¹⁷ Ko je bilo to povedano Davidu, je zbral skupaj ves Izrael in prečkal Jordan ter prišel k Helámu. Sirci pa so se postrojili zoper Davida in se borili z njim.

¹⁸ In Sirci so pobegnili pred Izraelom, in David je usmrtil sedemsto mož sirskih bojnih vozov in štirideset tisoč konjenikov¹ in udaril Šobáha, poveljnika njihove vojske, ki je tam umrl.

1. konjenikov: tudi imenovanih, pešcev.

¹⁹ Ko so vsi kralji, ki so bili Hadarézerjevi služabniki, videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so z Izraelom sklenili mir in jim služili. Tako so se Sirci bali, da bi še pomagali Amónovim otrokom.