¹ Pripetilo se je po tem,¹ da je Davidov sin Absalom imel lepo sestro, ki ji je bilo ime Tamara in Davidov sin Amnón, jo je vzljubil.

1. [Okoli leta 1032 pr. Kr.]

² Amnón je bil tako obupan, da je zaradi svoje sestre Tamare zbolel, kajti bila je devica in Amnón¹ si je mislil, da je zanj težko, da ji stori kakršno koli stvar.

1. Amnón…: hebr. to je bilo čudovito, ali, skrita v Amnónovih očeh.

³ Toda Amnón je imel prijatelja, katerega ime je bilo Jonadáb, sin Šimája, Davidovega brata. Jonadáb pa je bil zelo premeten človek.

⁴ Ta mu je rekel: »Zakaj si ti, ki si kraljev sin, iz¹ dneva v dan slabotnejši?² Ali mi ne boš povedal?« Amnón mu je rekel: »Ljubim Tamaro, sestro svojega brata Absaloma.«

1. iz…: hebr. jutro za jutrom.
2. slabotnejši: hebr. tanjši.

⁵ Jonadáb mu je rekel: »Ulezi se na svojo posteljo in se naredi bolnega in ko pride tvoj oče, da te pogleda, mu reci: ›Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi da jesti in pripravi hrano v mojem pogledu, da bom to lahko videl in to pojedel pri njeni roki.‹«

⁶ ¶ Tako se je Amnón ulegel in se naredil bolnega in ko je kralj prišel, da ga pogleda, je Amnón rekel kralju: »Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi pripravi nekaj kolačev v mojem pogledu, da bom lahko jedel pri njeni roki.«

⁷ Potem je David poslal domov k Tamari, rekoč: »Pojdi sedaj k hiši svojega brata Amnóna in mu pripravi hrano.«

⁸ Tako je Tamara odšla k hiši svojega brata Amnóna in ta je ležal. Vzela je moko¹ in jo zgnetla in naredila kolače v njegovem pogledu in kolače spekla.

1. moko…: ali, testo in ga.

⁹ Vzela je ponev in jih iztresla pred njim, toda odklonil je jesti. Amnón je rekel: »Odstranite od mene vse može.« In vsi možje so odšli od njega.

¹⁰ Amnón je rekel Tamari: »Prinesi hrano v sobo, da bom lahko jedel iz tvoje roke.« Tamara je vzela kolače, ki jih je naredila in jih prinesla v sobo k svojemu bratu Amnónu.

¹¹ Ko jih je prinesla k njemu, da jé, jo je prijel in ji rekel: »Pridi, lezi z menoj, moja sestra.«

¹² Odgovorila mu je: »Ne, moj brat, ne sili¹ me, kajti nobena²³ takšna stvar se ne bi smela storiti v Izraelu. Ne stôri te neumnosti.

1. sili: hebr. ponižaj.
2. nobena…: hebr. to se ne bi smelo zgoditi.
3. 3 Mz 18,9

¹³ In jaz, kam naj grem s svojo sramoto? Kar pa se tebe tiče, boš kakor nekdo izmed bedakov v Izraelu. Sedaj torej, prosim te, spregovori kralju, kajti on me ne bo zadržal pred teboj.«

¹⁴ Vendar ni hotel prisluhniti njenemu glasu, temveč ker je bil močnejši kakor ona, jo je prisilil in ležal z njo.

¹⁵ ¶ Potem jo je Amnón skrajno¹ zasovražil, tako da je bilo sovraštvo, s katerim jo je zasovražil, večje kakor ljubezen, s katero jo je ljubil. In Amnón ji je rekel: »Vstani, izgini.«

1. skrajno: hebr. z velikim sovraštvom silno.

¹⁶ Rekla mu je: »Ni razloga. To zlo, da me pošiljaš proč, je večje kakor drugo, ki si mi ga storil.« Toda ni ji hotel prisluhniti.

¹⁷ Potem je poklical svojega služabnika, ki mu je služil in rekel: »Postavi sedaj to žensko stran od mene in zapahni vrata za njo.«

¹⁸ Na sebi je imela obleko iz številnih barv, kajti s takšnim svečanim oblačilom so bile oblečene kraljeve hčere, ki so bile device. Potem jo je njegov služabnik odvedel ven in za njo zapahnil vrata.

¹⁹ ¶ Tamara pa si je na svojo glavo dala pepel in pretrgala obleko iz številnih barv, ki je bila na njej in svojo roko položila na svojo glavo ter jokajoč odšla.

²⁰ Njen brat Absalom ji je rekel: »Ali je bil tvoj brat Amnón¹ s teboj? Toda sedaj molči, moja sestra. On je tvoj brat. Ne oziraj² se na to stvar.« Tako je Tamara ostala zapuščena³ v hiši svojega brata Absaloma.

1. Amnón: hebr. Aminón.
2. oziraj…: hebr. Ne naravnaj svojega srca.
3. zapuščena: hebr. in zapuščena.

²¹ ¶ Toda ko je kralj David slišal o vseh teh stvareh, je bil zelo ogorčen.

²² Absalom ni spregovoril svojemu bratu Amnónu niti dobro niti slabo, kajti Absalom je sovražil Amnóna, ker je posilil njegovo sestro Tamaro.

²³ ¶ Pripetilo se je po dveh polnih letih,¹ da je imel Absalom strižce ovc v Báal Hacórju, ki je poleg Efrájima in Absalom je povabil vse kraljeve sinove.

1. [Leta 1030 pr. Kr.]

²⁴ Absalom je prišel h kralju ter rekel: »Glej torej, tvoj služabnik ima strižce ovc, naj kralj, rotim te in njegovi služabniki gredo s tvojim služabnikom.«

²⁵ Kralj je rekel Absalomu: »Ne, moj sin, naj ne gremo sedaj vsi, da ti ne bi bili v breme.« Silil ga je, vendar ni želel iti, temveč ga je blagoslovil.

²⁶ Potem je Absalom rekel: »Če ne, prosim te, naj gre z nami moj brat Amnón.« Kralj mu je rekel: »Čemu bi on šel s teboj?«

²⁷ Toda Absalom ga je silil, da je pustil Amnóna in vse kraljeve sinove iti z njim.

²⁸ ¶ Torej Absalom je svojim služabnikom ukazal, rekoč: »Zapomnite si torej kdaj bo Amnónovo srce veselo z vinom in ko vam rečem: ›Udarite Amnóna;‹ tedaj ga ubijte, ne bojte se; ali vam¹ nisem jaz ukazal? Bodite pogumni² in bodite hrabri.«

1. vam…: hebr. ne boste glede na to, da sem vam zapovedal.
2. pogumni: hebr. sinovi junaštva.

²⁹ Absalomovi služabniki so storili Amnónu, kakor je Absalom zapovedal. Potem so vsi kraljevi sinovi vstali in vsak mož se¹ je povzpel na svojo mulo ter pobegnil.

1. se…: hebr. je zajahal.

³⁰ ¶ Pripetilo se je, ko so bili na poti, da so prišle k Davidu novice, rekoč: »Absalom je umoril vse kraljeve sinove in niti eden izmed njih ni preostal.«

³¹ Potem je kralj vstal in raztrgal svoje obleke in legel na zemljo in vsi njegovi služabniki so stali poleg s svojimi pretrganimi oblačili.

³² Jonadáb, sin Davidovega brata Šimája, je odgovoril ter rekel: »Naj moj gospod ne domneva, da so umorili vse mladeniče, kraljeve sinove, kajti samo Amnón je mrtev, kajti z Absalomovo¹ določitvijo je bilo to določeno² od dneva, ko je posilil njegovo sestro Tamaro.

1. Absalomovo…: hebr. Absalomovimi usti.
2. določeno: ali, dogovorjeno.

³³ Zdaj torej naj si moj gospod kralj te stvari ne vzame k srcu, da misli, da so vsi kraljevi sinovi mrtvi, kajti samo Amnón je mrtev.«

³⁴ Toda Absalom je pobegnil. In mladenič, ki je bil na straži, je povzdignil svoje oči in pogledal in glej, precej ljudi je prihajajo po poti od pobočja hriba za njim.

³⁵ Jonadáb je rekel kralju: »Glej, kraljevi sinovi prihajajo. Kakor¹ je tvoj služabnik rekel, tako je.«

1. Kakor…: hebr. Glede na besedo tvojega služabnika.

³⁶ Pripetilo se je, takoj ko je končal govorjenje, glej, da so prišli kraljevi sinovi in povzdignili svoj glas ter zajokali in tudi kralj in vsi njegovi služabniki so zelo¹ bridko jokali.

1. zelo…: hebr. jokali s silno velikim jokom.

³⁷ ¶ Toda Absalom je pobegnil in odšel k Talmáju, Amihúdovemu¹ sinu, kralju v Gešurju. David pa je vsak dan žaloval za svojim sinom.