¹ Za mališke žrtve pa vemo, ker imamo vsi znanje. Znanje napihuje, a ljubezen zbuja pobožnost.

² Če kdo misli, da kaj ve, nikakor ni spoznal, kako je treba spoznati.

³ Če pa kdo ljubi Boga, ta je spoznan od njega.

⁴ Za jedenje maliških žrtev torej vemo, da malik ni nič na svetu, in da ni drugega boga razen enega.

⁵ Kajti če tudi so, kteri se imenujejo bogovi, bodi si na nebu, bodi si na zemlji, (kakor je bogov mnogo in gospodov mnogo,)

⁶ Ali za nas je eden Bog oče, od kterega je vse in mi v njem; in eden Gospod Jezus Kristus, po kterem je vse in mi po njem.

⁷ Ali ni v vseh znanja, kajti nekteri v svesti si, da je malik kaj, noter od seh dob, kakor mališke žrtve jedó in njih vest, ker je slaba, skruni se.

⁸ Jed pa nas ne dela prijetnih pred Bogom; kajti če jemo, nismo nič veči, niti manjši, če ne jemo.

⁹ Gletje¹ pa, da kako ta vaša oblast ne postane spotika slabim.

1. (Glejte)

¹⁰ Kajti če kdo ugleda tebe, kteri imaš znanje, v mališkej cerkvi ležati za mizo, jeli se ne bo njegova vest, ker je slab, zbujala na jedenje maliških žrtev?

¹¹ In pogubil se bo po tvojem znanji ta slabi brat za kterega je Kristus umrl?

¹² Tako grešeč zoper brate in bijoč njih slabo vest grešite, zoper Kristusa.

¹³ Za to če jed pohujšuje brata mojega, ne bom jedel mesa na veke, da si brata ne pohujšam.