¹ Hrepenite za ljubeznijo, a trudite se za duhovne stvari, bolje pa, da prerokujete.

² Kajti kdor govori v jeziku, ne govori ljudém, nego Bogu, ker nikdor ne sluša; z duhom pa govori skrivnosti;

³ A kdor prerokuje ljudém, govori na zbujanje pobožnosti in na opominjanje in na tolažbo.

⁴ Kajti kdor v jeziku govori, sam sebe zbuja na pobožnost, kdor pa prerokuje, cerkev zbuja na pobožnost.

⁵ Hočem pa, da vsi govorite jezike, bolje pa, da prerokujete, kajti veči je, kdor prerokuje, nego kdor govori jezike, razen če razklada, da bi se cerkev zbudila na pobožnost.

⁶ Sedaj pa, bratje, če pridem k vam jezike govoreč, kaj vam bom koristil, če vam ne bom govoril ali v razodetji, ali v znanji, ali v preroštvu, ali v nauku?

⁷ Kakor brezdušne stvari, ktere glas dajo, bodi si piščal, ali gosli, če razločka v glasovih ne dajo, kako se bo umelo, kaj se piska ali gode?

⁸ Ker če nerazločen glas trobenta dá, kdo se bo pripravil za boj?

⁹ Tako tudi vi, če z jezikom razumljive besede ne daste, kako se bo umelo, kaj pravite? kajti v zrak boste govorili.

¹⁰ Toliko vrst glasov, postavim, je na svetu, in nobeden izmed njih ni brez znamenovanja.

¹¹ Če torej ne vem moči glasa, mutec bom govorečemu in govoreči bo meni mutec.

¹² Tako tudi vi, ko se trudite za duhovne darí, glejte, da boste za pobožno zbujevanje cerkve bogati.

¹³ Za to, kdor govori v jeziku, naj moli, da bi razkladal.

¹⁴ Kajti če molim v jeziku, duh moj moli, a um moj je brez sada.

¹⁵ Kaj torej? molil bom z duhom, a molil bom tudi z umom; prepeval bom z duhom, a prepeval bom tudi z umom.

¹⁶ Ker če blagosloviš z duhom, ta, kteri je nepodučen, kako poreče amen na tvoj blagoslov, ko ne ve, kaj govoriš?

¹⁷ Ti se, res da, dobro zahvaljuješ, ali drugi se ne zbuja na pobožnost.

¹⁸ Zahvaljujem se svojemu Bogu, da bolje od vseh vas jezike govorim.

¹⁹ Toda v cerkvi rajši pet besed s svojim umom rečem, da tudi druge podučim, nego pa tisoč besed v jeziku.

²⁰ Bratje, ne bodite deca, nego v zlobi bodite deca, a v umu bodite popolni.

²¹ V postavi je pisano: "Z drugimi jeziki in z drugimi ustnicami bom govoril temu ljudstvu, in tudi tako me ne bodo poslušali, govori Gospod."

²² Tako so jeziki za znamenje ne tem, kteri verujejo, nego nevernim, in preroštvo ne nevernim, nego tem, kteri verujejo.

²³ Ko bi se torej sešla cerkev vsa na eno mesto, in bi vsi jezike govorili in vnišli bi tudi nepodučeni ali neverniki, je li ne porekó, da norite?

²⁴ Ko bi pa vsi prerokovali a vnišel bi kak nevernik ali nepodučen, ozmerjajo ga vsi, sodijo ga vsi.

²⁵ In tako se skrivnosti njegovega srca razodevajo, in tako padši na obraz molil bo Boga oznanjujoč, da je Bog za res v vas.

²⁶ Kaj je torej, bratje? Kedar se shajate, vsak vas ima psalm, ima nauk, jezik ima, razodetje ima, razkladanje ima: vse naj se zgodi na zbujevanje pobožnosti.

²⁷ Če v jeziku kdo govori, naj govorita po dva ali k večemu po trije in eden za drugim, in eden naj razklada.

²⁸ Ko bi pa ne bilo razkladalca, molči naj v cerkvi, a sebi naj govori in Bogu.

²⁹ Preroka naj pa govorita dva ali trije, drugi naj pa razsojajo.

³⁰ Če se pa drugemu, kteri sedí, kaj razodene, prvi naj molči.

³¹ Kajti morete eden po eden vsi prerokovati, da se vsi učé in vsi opominjajo.

³² In duhovi preroški podlagajo se prerokom.

³³ Ker Bog ni Bog punta, nego in mira, kakor po vseh cerkvah svetniških.

³⁴ Žene vaše naj v cerkvah molčé, kajti ni jim dopuščeno govoriti, nego podlagati se, kakor tudi postava pravi.

³⁵ A če se hočejo česa naučiti, doma naj svoje može prašajo; kajti grdo je ženam v cerkvi govoriti.

³⁶ Je li od vas beseda Božja izšla? je li k vam samim prišla?

³⁷ Če kdo misli, da je prerok ali duhoven, spozna naj, kar vam pišem, da so Gospodove zapovedi.

³⁸ Če pa kdo ne vé, naj ne vé.

³⁹ Tako, bratje, trudite se, da prerokujete in govoriti v jezikih nikar ne branite.

⁴⁰ Vse naj se spodobno in po redu godi.