¹ Napominjam vam pa, bratje, evangelj, kterega sem vam oznanil, kterega ste tudi sprejeli, v kterem tudi stojite,

² Po kterem se tudi zveličujete, če držite, kakor sem vam oznanil, če le niste zastonj verovali.

³ Kajti izročil sem vam najprej to, kar sem prejel, da je Kristus umrl za naše grehe, poleg pisem,

⁴ In da je bil pokopan in da je vstal tretji dan poleg pisem,

⁵ In da se je prikazal Kefu, po tem dvanajsterim;

⁶ Po tem se je prikazal črez pet sto bratom na en krat, kterih največ noter do sedaj živi, nekaj jih je pa tudi pozaspalo.

⁷ Za tem se je prikazal Jakobu, po tem aposteljnom vsem;

⁸ In izmed vseh naj na zadnje, kakor kakemu prezgodaj rojenemu, prikazal se je tudi meni.

⁹ Kajti jaz sem najmanjši izmed aposteljnov, kteri nisem vreden imenovati se apostelj, ker sem preganjal cerkev Božjo.

¹⁰ Ali po milosti Božjej sem kar sem, in njegova milost proti meni se ni izpraznila in natrudil sem se bolje od vseh njih, ali ne jaz, nego milost Božja, ktera je z menoj.

¹¹ Bodi si torej jaz ali oni, tako oznanjujemo in tako ste verovali.

¹² Če se oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekteri med vami, da ni vstajanja mrtvih?

¹³ Če pa ni vstajanja mrtvih, tudi Kristus ni vstal.

¹⁴ A če Kristus ni vstal, prazno je po tem naše oznanjevanje, prazna pa tudi vera vaša.

¹⁵ Nahajamo se pa tudi lažnjive priče Božje, kajti smo popričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, kterega ni obudil, če mrtvi ne vstajajo.

¹⁶ Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.

¹⁷ A če Kristus ni vstal, zastonj je vera vaša, še ste v grehih svojih.

¹⁸ Po tem so se tudi, kteri so v Kristusu zaspali, pogubili.

¹⁹ Če samo v tem življenji v Kristusa upamo, vredni smo obžalovanja najbolje od vseh ljudî.

²⁰ Sedaj pa je Kristus vstal iz mrtvih, postal je prvina tistih, kteri so pozaspali.

²¹ Zakaj, ko je bila po človeku smrt, tudi je po človeku vstajanje mrtvih.

²² Kajti kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.

²³ Ali vsak v lastnem redu: prvina Kristus, za tem ti, kteri so Kristusovi v prihodu njegovem;

²⁴ Po tem konec, kedar izročí kraljestvo Bogu in očetu, kedar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč.

²⁵ Kajti mora kraljevati noter dotle, dokler ne dene vseh sovražnikov pod svoje noge.

²⁶ A najzadnji sovražnik se bo odpravila smrt.

²⁷ Kajti: "Vse je podložil pod njegove noge," ali ko je rekel: "Vse je podloženo," očitno je, da razen tega, kteri mu je vse podložil.

²⁸ Kedar se pa vse njemu podloži, tedaj se bo tudi sam sin podložil temu, kteri je vse njemu podložil, da bi Bog bil vse v vsem.

²⁹ Sicer kaj počnó, kteri se krščujejo za mrtve, če sploh mrtvi ne vstajajo? kaj se tudi krščujejo za mrtve?

³⁰ Za kaj se tudi mi nevarnostim nastavljamo vsako uro?

³¹ Vsak dan umiram, pri vašej hvali, bratje, ktero imam v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

³² Kajti če sem se po človeku boril z zvermi v Efezu, kakošno imam korist, če mrtvi ne vstajajo? Jejmo in pijmo, kajti jutri bomo umrli!

³³ Ne dajte se zavesti! Pačijo dobre navade slabi pogovori.

³⁴ Predramite se pravično in ne grešite; kajti poznanja Božjega nekteri nimajo, na sramoto vam pravim.

³⁵ Ali poreče kdo: Kako vstajajo mrtvi? in v kakošnem telesu prihajajo?

³⁶ Nespametni! ti kar seješ, oživelo ne bo, če ni umrlo;

³⁷ In kar seješ, ne seješ telesa, ktero ima biti, nego golo zrno, postavimo, pšenično ali ktero drugo;

³⁸ A Bog mu daje telo, kakor hoče, in vsakemu semenu svoje telo.

³⁹ Ni vse meso enako meso, nego je drugo meso človečje, drugo meso živinsko, drugo ribje, in drugo ptičje.

⁴⁰ So tudi telesa nebeška in telesa zemeljska, ali je druga slava nebeških, a druga zemeljskih;

⁴¹ Druga je slava solnca in druga slava meseca, in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi.

⁴² Tako tudi vstajanje mrtvih: seje se v trohljivosti, vstaja pa v netrohljivosti;

⁴³ Seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči;

⁴⁴ Seje se telo telesno, vstaja telo duhovno; je telo telesno, in je telo duhovno.

⁴⁵ Tako je tudi pisano: "Postal je prvi človek Adam v dušo živo;" zadnji Adam v duh oživljajoč.

⁴⁶ Ali ni prvo duhovno, nego telesno, po tem duhovno.

⁴⁷ Prvi človek je iz zemlje, prstén; drugi človek, gospod je z neba.

⁴⁸ Kakoršen je bil prsteni, taki so prsteni, in karkoršen nebeški, taki so nebeški.

⁴⁹ In kakor smo nosili podobo prstenega, nosili bomo tudi podobo nebeškega.

⁵⁰ To pa pravim, bratje, da meso in kri Božjega kraljestva podedovati ne moreta, tudi trohljivost netrohljivosti ne deduje.

⁵¹ Lej, skrivnost vam govorim: "Vsi ne bomo zaspali, a vsi se bomo spremenili.

⁵² V hipu, v trenotku z očmi, v poslednjem glasu trobente, kajti trobentalo se bo, in mrtvi bodo vstajali netrohljivi, in mi se bomo izpremenili.

⁵³ Ker to trohljivo mora obleči netrohljivost, in to smrtno obleči brezsmrtnost.

⁵⁴ Kedar pa to trohljivo obleče netrohljivost, in to smrtno obleče brezsmrtnost, tedaj se bo zgodila tista beseda napisana: "Požrla se je smrt v zmagi."

⁵⁵ "Kje je, smrt, tvoje želo? kje je, pekel, tvoja zmaga?"

⁵⁶ Želo smrti pa je greh, a moč greha postava.

⁵⁷ Ali hvala Bogu, kteri nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.

⁵⁸ Za to, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremakljivi, obilni vsegdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.