¹ Na tisti dan¹ bo ta pesem prepevana v Judovi deželi: »Imamo močno mesto; rešitev duše bo Bog določil za zidove in branike.

1. [Okoli leta 712 pr. Kr.]

² Odprite velika vrata, da bo pravičen narod, ki varuje resnico,¹ lahko vstopil.

1. resnico: hebr. resnice.

³ Ohranil ga boš v popolnem¹ miru, čigar um² se zadržuje na tebi, ker on zaupa vate.

1. popolnem…: hebr. miru, miru.
2. um: ali, misel, ali, zamisel.

⁴ Zaupajte v Gospoda na veke, kajti v Gospodu Jahveju je večna¹ moč.

1. večna…: hebr. skala vekov.

⁵ ¶ Kajti on poniža tiste, ki prebivajo na višavi; vzvišeno mesto, polaga ga nizko, polaga ga nizko, celó k tlom; prinaša ga celo k prahu.

⁶ Stopalo ga bo pomendralo, celó stopalo revnega in koraki pomoči potrebnih.«

⁷ Pot pravičnih je poštenost. Ti, najpokončnejši, tehtaš stezo pravičnih.

⁸ Da, na poti tvojih sodb, oh Gospod, smo čakali nate; hrepenenje naše duše je k tvojemu imenu in k spominu nate.

⁹ S svojo dušo sem te želel ponoči; da, s svojim duhom znotraj sebe te bom iskal zgodaj, kajti ko so tvoje sodbe na zemlji, se bodo prebivalci zemeljskega [kroga]¹ učili pravičnosti.

1. [Iz 40,22]

¹⁰ Naj bo naklonjenost pokazana zlobnemu, vendar se ne bo naučil pravičnosti. V deželi poštenosti bo ravnal nepravično in ne bo gledal Gospodovega veličanstva.

¹¹ Gospod, kadar je tvoja roka dvignjena, ne bodo videli. Toda videli bodo in bodo osramočeni zaradi svoje zavisti nad¹ ljudstvom; da, požrl jih bo ogenj tvojih sovražnikov.

1. nad…: ali, napram tvojemu ljudstvu.

¹² ¶ Gospod, ti nam hočeš določiti mir, kajti naredil si tudi vsa naša dela v¹ nas.

1. v: ali, za.

¹³ Oh Gospod, naš Bog, drugi gospodarji poleg tebe so imeli gospostvo nad nami, toda samo po tebi bomo naredili omembo tvojega imena.

¹⁴ Mrtvi so, ne bodo živeli; preminuli so, ne bodo vstali. Zato si jih obiskal, uničil in storil, da ves spomin nanje izgine.

¹⁵ Povečal si narod, oh Gospod, ti si povečal narod. Proslavljen si. Odstranil si ga daleč, k vsem koncem zemlje.

¹⁶ Gospod, v stiski so te obiskali, izlili so molitev,¹ ko je bilo nad njimi tvoje karanje.

1. molitev: hebr. skriven govor.

¹⁷ Kakor je nosečnica, ko se približuje čas njenega poroda, v bolečini in vpije v svojih ostrih bolečinah, tako smo bili mi v tvojem pogledu, oh Gospod.

¹⁸ Bili smo z otrokom, bili smo v bolečini, tako smo, kakor bi rodili veter; na zemlji nismo dosegli nobene osvoboditve; niti prebivalci zemeljskega [kroga]¹ niso padli.

1. [Iz 40,22]

¹⁹ Tvoji mrtvi možje bodo živeli, skupaj z mojim truplom bodo vstali. Zbudite se in pojte, vi, ki prebivate v prahu, kajti tvoja rosa je kakor rosa zelišč in zemlja bo izvrgla mrtve.

²⁰ ¶ Pridite, moje ljudstvo, vstopite v svoje sobe in zaprite svoja vrata naokoli sebe. Skrijte se, kakor bi bilo za kratek trenutek, dokler ne bo ogorčenje minilo.

²¹ Kajti, glejte, Gospod prihaja¹ iz svojega kraja, da kaznuje prebivalce zemlje zaradi njihove krivičnosti. Tudi zemlja bo razkrila svojo kri² in ne bo več pokrivala svojih umorjenih.

1. Mih 1,3
2. kri: hebr. kri [množina.]