¹ Prisluhnite mi, vi, ki sledite pravičnosti, vi, ki iščete Gospoda. Glejte na skalo, iz katere ste izklesani in k luknji jame, iz katere ste izkopani.

² Poglejte na Abrahama, svojega očeta in na Saro, ki vas je rodila. Kajti poklical sem ga samega, ga blagoslovil in namnožil.

³ Kajti Gospod bo tolažil Sion, tolažil bo vse njegove opustošene kraje in njegovo divjino bo naredil podobno Edenu in njegovo puščavo podobno Gospodovemu vrtu. V njem bo najti radost in veselje, zahvaljevanje in glas melodije.

⁴ ¶ Prisluhni mi, moje ljudstvo; pazljivo mi prisluhni, oh moj narod. Kajti postava bo izšla od mene in svojo sodbo bom naredil, da počiva za svetlobo ljudstvu.

⁵ Moja pravičnost je blizu, moja rešitev duš je odšla naprej in moji lakti bodo sodili ljudstvo; otoki bodo čakali name in v moj laket bodo zaupali.

^{6 1} Povzdignite svoje oči k nebu in poglejte dol na zemljo spodaj, kajti nebo bo izginilo proč kakor dim in zemlja se bo postarala kakor obleka in tisti, ki prebivajo na njej, bodo umrli na podoben način, toda moja rešitev duš bo večna in moja pravičnost ne bo odpravljena.

1. Ps 102,27; Mt 24,35

⁷ ¶ Prisluhnite mi vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, v¹ čigar srcu je moja postava. Ne bojte² se graje ljudi niti ne bodite prestrašeni ob njihovih zasramovanjih.

1. Ps 37,31
2. Mt 10,27

⁸ Kajti molj jih bo pojedel kakor obleko in ličinka jih bo pojedla kakor volno, toda moja pravičnost bo na veke in moja rešitev duš od roda do roda.

⁹ ¶ Zbudi se, zbudi se, nadeni si moč, oh Gospodov laket. Zbudi se kakor v starodavnih dneh in rodovih od davnine. Mar nisi ti tisti, ki je posekal Rahaba in ranil zmaja?¹

1. Ps 74,13-14; Ezk 29,3

¹⁰ Mar nisi ti tisti, ki je osušil¹ morje, vode velike globine, ki je globine morja spremenil v pot za odkupljene, da so prešli?

1. 2 Mz 14,21

¹¹ Zato se bodo Gospodovi odkupljenci vrnili¹ in s petjem prišli na Sion in večna radost bo na njihovi glavi.² Dosegli bodo veselje in radost, bridkost in žalovanje pa bosta pobegnila.

1. Iz 35,10
2. Iz 35,10

¹² Jaz, celó jaz sem ta, ki vas tolaži. Kdo si ti, da bi se bal človeka,¹ ki bo umrl in človeškega sina, ki bo narejen kot trava,²

1. Ps 118,6
2. Iz 40,6; 1 Pet 1,24

¹³ pozabljaš pa Gospoda, svojega stvarnika, ki je razprostrl nebo in položil temelje zemlji in si se nenehno vsak dan bal zaradi razjarjenosti zatiralca, kakor če bi bil¹ ta pripravljen, da uniči? In kje je zatiralčeva razjarjenost?

1. bil…: ali, se pripravil.

¹⁴ Ujeti popotnik hiti, da bi bil lahko izpuščen in da ne bi umrl v jami niti da njegovega kruha ne bi zmanjkalo.

¹⁵ Toda jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki je razdelil¹ morje, katerega valovi rjovijo: »Gospod nad bojevniki je njegovo ime.«

1. Jer 31,35

¹⁶ Svoje besede sem položil v¹ tvoja usta in te zakril v senco svoje roke, da lahko zasadim nebo in položim temelje zemlji in rečem Sionu: ›Ti si moje ljudstvo.‹

1. Iz 49,2-3

¹⁷ ¶ ¹ Zbudi se, zbudi se, vstani, oh [prestolnica] Jeruzalem, ki si pila pri Gospodovi roki čašo njegove razjarjenosti. Pila si droži iz čaše trepetanja in jih posrebala.

1. Iz 52,1

¹⁸ Nikogar ni, da jo usmerja med vsemi sinovi, ki jih je rodila niti ni nikogar izmed njenih sinov, ki jih je vzgojila, da jo prime za roko.

^{19 1} Ti dve stvari sta prišli² nadte; komu bo žal zate? Opustošenje, poguba,³ lakota in meč. Po kom te bom potolažil?

1. Iz 47,9
2. sta…: hebr. se zgodili tebi.
3. poguba: hebr. lomljenje.

²⁰ Tvoji sinovi so oslabeli, ležijo na vrhu vseh ulic, kakor divji bik v mreži. Polni so Gospodove razjarjenosti, graje tvojega Boga.

²¹ ¶ Zato poslušaj sedaj to, ti trpeča in pijana, toda ne z vinom.

²² Tako govori tvoj Gospod, Gospod in tvoj Bog, ki se poteguje za stvar svojega ljudstva: »Glej, iz tvoje roke sem vzel čašo trepetanja, celó droži iz čaše svoje razjarjenosti. Ne boš je več ponovno pila,

²³ temveč jo bom položil v roko tistih, ki te stiskajo, ki so tvoji duši rekli: ›Skloni se, da lahko gremo preko‹ in svoje telo si položila kakor tla in kakor ulico tistim, ki so šli preko.