¹ »Gorje¹ upornim otrokom,« govori Gospod, »ki jemljejo nasvet, toda ne od mene in ki se pokrivajo s pokrivalom, toda ne od mojega duha, da lahko grehu dodajo greh,

1. [Okoli leta 713 pr. Kr.]

² ki hodijo, da bi šli dol v Egipt, pa niso vprašali pri mojih ustih, da se ojačajo v faraonovi moči in da zaupajo v egiptovsko senco!

³ Zato bo faraonova moč vaša sramota in zaupanje v egiptovsko senco vaša zmeda.

⁴ Kajti njegovi princi so bili pri Coanu in njegovi predstavniki so prišli do Hanésa.

⁵ Vsi so bili osramočeni od ljudstva, ki jim ni moglo koristiti niti jim biti v pomoč niti dobiček, temveč sramota in tudi graja.

⁶ § Breme živali juga. V deželo stiske in tesnobe, od koder je prišel mlad in star lev, gad in strupena leteča kača, bodo svoja bogastva odnesli na ramenih mladih oslov in svoje zaklade na kameljih grbah k ljudstvu, ki jim ne bo koristilo.

⁷ Kajti Egipčani bodo pomagali v prazno in zaman, zato sem glede¹ tega klical: ›Njihova moč mora prenehati.‹

1. glede…: hebr. klical k njej.

⁸ ¶ Torej pojdite, zapišite to pred njimi na tablo in zabeležite v knjigo, da bo lahko za čas,¹ ki pride na veke vekov,

1. čas…: hebr. poslednji dan.

⁹ da je to uporno ljudstvo, lažnivi otroci, otroci, ki nočejo poslušati Gospodove postave,

¹⁰ ki vidcem pravijo: ›Ne vidite‹ in prerokom: ›Ne prerokujte nam pravilnih stvari, govorite nam laskave stvari, prerokujte prevare.

¹¹ Spravite se iz poti, odvrnite se iz steze, Svetemu Izraelovemu naredite, da odide izpred nas.‹«

¹² Zatorej tako govori Sveti Izraelov: »Ker prezirate to besedo in zaupate v zatiranje¹ in perverznost in ostajate na njej,

1. zatiranje: ali, sleparstvo.

¹³ zato vam bo ta krivičnost kakor vrzel, pripravljena, da pade, naraščajoča iz visokega obzidja, katerega zlom pride nenadoma, v trenutku.

¹⁴ Zlomil ga bo kakor lomljenje lončarjeve¹ posode, ki je zdrobljena na koščke. Ne bo prizanesel, tako da tam, v lomljenju le-tega, ne bo najti črepinje, da bi vzel ogenj iz ognjišča ali da bi s tem zajel vodo iz vrča.

1. lončarjeve…: hebr. lončarjevega vrča, ki je zdrobljen.

¹⁵ Kajti tako govori Gospod Bog, Sveti Izraelov: »›V vračanju in počivanju boste rešeni; v spokojnosti in zaupanju bo vaša moč,‹ pa niste hoteli.

¹⁶ Temveč ste rekli: ›Ne, kajti bežali bomo na konjih;‹ zatorej boste bežali. ›Jahali bomo na naglih;‹ zato bodo tisti, ki vas preganjajo, nagli.

¹⁷ Tisoč jih bo bežalo ob graji enega; ob graji petih boste bežali, dokler ne boste ostali kakor drog¹ na vrhu gore in kakor zastava na hribu.«

1. drog: ali, oskubljeno drevo; ali, veje; ali, jambor.

¹⁸ ¶ Zato bo Gospod čakal, da vam bo lahko milostljiv in zato bo povzdignjen, da bo lahko imel usmiljenje do vas, kajti Gospod je Bog sodbe. Blagoslovljeni¹ so vsi tisti, ki čakajo nanj.

1. Ps 2,12; Ps 34,9; Prg 16,20; Jer 17,7

¹⁹ Kajti ljudstvo bo prebivalo na Sionu, pri Jeruzalemu. Ne boš več jokal. Zelo ti bo milostljiv ob glasu tvojega klica; ko ga bo zaslišal, ti bo odgovoril.

²⁰ Čeprav ti Gospod daje kruh nadloge in vodo stiske,¹ vendar tvoji učitelji ne bodo več odstranjeni v kot, temveč bodo tvoje oči videle tvoje učitelje

1. stiske: ali, zatiranja.

²¹ in tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, rekoč: »To je pot, po njej hodite,« ko se obrnete k desnici in ko se obrnete k levici.

²² Omadeževali boste tudi pokrivalo svojih¹ rezanih podob iz srebra in ornament svojih ulitih podob iz zlata. Vrgel² jih boš proč kakor menstrualno krpo; temu boš rekel: »Pojdi ven.«

1. svojih…: hebr. rezanih podob iz vašega srebra.
2. Vrgel: hebr. Razkropil.

²³ Potem bo dal dež tvojemu semenu, da boš z njim posejal tla in kruh od donosa zemlje in to bo debelo in obilno. Na ta dan se bo tvoja živina pasla na velikih pašnikih.

²⁴ Prav tako bodo voli in mladi osli, ki obdelujejo zemljišče, jedli čisto¹ krmo, ki je bila prevejana z lopato in z vejálnikom.

1. čisto: ali, okusno; hebr. kvašeno.

²⁵ Tam bodo na vsaki visoki gori in na vsakem visokem¹ hribu reke in potoki vodá, na dan velikega pokola, ko bodo padli stolpi.

1. visokem: hebr. dvignjenem itd.

²⁶ Poleg tega bo svetloba lune kakor svetloba sonca in svetloba sonca bo sedemkratna, kakor svetloba sedmih dni, na dan, ko Gospod obveže vrzel svojega ljudstva in ozdravi udarec njihove rane.

²⁷ ¶ Glej, ime Gospoda prihaja od daleč, goreč z njegovo jezo in njegovo breme¹ je težko.² Njegove ustnice so polne ogorčenja in njegov jezik kakor požirajoč ogenj.

1. breme…: ali, gorje plamena.
2. težko: hebr. težina.

²⁸ Njegov dih bo kakor preplavljajoč vodotok segel do sredine vratu, da narode preseje s sitom ničnosti in tam bo brzda v čeljustih ljudstva, ki jim bo povzročala, da se opotekajo.

²⁹ Imeli boste pesem, kakor v noči, ko se praznuje sveta slovesnost; in veselje srca, kakor ko gre nekdo s piščaljo, da pride na Gospodovo goro, k Mogočnemu¹ Izraelovemu.

1. Mogočnemu…: hebr. Izraelovi Skali.

³⁰ Gospod bo svojemu¹ veličastnemu glasu povzročil, da bo slišan in pokazal bo spuščanje svojega lakta, z ogorčenjem svoje jeze in s plamenom požirajočega ognja, z razprševanjem, neurjem in zrni toče.

1. svojemu…: hebr. slavi svojega veličastnega glasu.

³¹ Kajti preko Gospodovega glasu bo Asirec, ki je udaril s palico, potolčen.

³² Na¹ vsakem kraju, kjer bo prešla osnovana palica, ki jo² bo Gospod položil nanj, bo to z bobniči in harfami, in v bitkah vihtenja se bo boril z³ njo.

1. Na…: hebr. Vsako prehajanje utemeljene palice.
2. jo…: hebr. ji bo Gospod povzročil, da počiva na njem.
3. z…: ali, proti njim.

³³ Kajti Tofet¹ je odrejen od davnine;² da, za kralja je pripravljen; naredil ga je globokega in velikega. Njegova grmada je ogenj in veliko lesa. Gospodov dih ga vname kakor tok žvepla.

1. [Tofet: hebr. kraj kremiranja.]
2. davnine: hebr. včeraj.