¹ Pripetilo se je v dneh¹ Aháza,² Jotámovega sina, Uzíjahovega sina, Judovega kralja, da sta Recín, sirski kralj in Pékah, Remaljájev sin, Izraelov kralj, odšla gor proti Jeruzalemu, da se bojujeta zoper njega, toda nista mogla prevladati zoper njega.

1. [Okoli leta 742 pr. Kr.]
2. 2 Kr 16,5

² Davidovi hiši je bilo povedano, rekoč: »Sirija je¹ združena z Efrájimom.« Njegovo srce je vztrepetalo in srce njegovega ljudstva, kakor gozdna drevesa trepetajo v vetru.

1. je…: hebr. počiva na Efrájimu.

³ Potem je Gospod rekel Izaiju: »Pojdi sedaj naprej, da srečaš Aháza, ti in tvoj sin Šeár Jašúb,¹ pri koncu kanala² zgornjega ribnika, na glavni³ cesti pralčevega polja

1. Šeár Jašúb: to je, Preostanek se bo vrnil.
2. 2 Kr 18,17
3. glavna…: hebr. tlakovani pešpoti.

⁴ in mu reci: ›Pazi se in bodi tiho. Ne boj se niti naj ti¹ srce ne peša zaradi dveh repov teh kadečih kosov tlečega lesa, zaradi krute Recínove jeze s Sirijo in [zaradi] Remaljájevega sina.

1. ti…: hebr. tvoje srce ne bo nežno.

⁵ Ker so Sirija, Efrájim in Remaljájev sin sprejeli hudoben nasvet zoper tebe, rekoč:

⁶ ›Pojdimo gor zoper Juda in ga razjezimo¹ in si v njem naredimo vrzel zase in v njegovi sredi postavimo kralja, celó Tabeálovega² sina,‹

1. razjezimo: ali, prebudimo.
2. [Tabeál: Všeč Bogu, ali, ime Sirca ali Perzijca.]

⁷ tako govori Gospod Bog: ›To ne bo obstalo niti se to ne bo zgodilo.

⁸ Kajti glava Sirije je Damask in glava Damaska je Recín. V petinšestdesetih letih bo Efrájim zlomljen, da¹ ne bo ljudstvo.

1. da…: hebr. od ljudstva.

⁹ Glava Efrájima je Samarija in glava Samarije je Remaljájev sin. Če¹ ne boste verjeli, zagotovo ne boste utrjeni.‹«

1. Če…: ali, Mar ne verjamete? To je zato, ker niste stabilni.

¹⁰ ¶ Poleg¹ tega je Gospod ponovno spregovoril Aházu, rekoč:

1. Poleg…: hebr. In Gospod je dodal, da govori.

¹¹ »Izprosi si znamenje od Gospoda, svojega Boga, prosi¹ ga ali v globini ali na višini zgoraj.«

1. prosi…: ali, svojo prošnjo naredi globoko.

¹² Toda Aház je rekel: »Ne bom prosil niti ne bom skušal Gospoda.«

¹³ In ta je rekel: »Poslušajte sedaj, oh Davidova hiša: ›Ali je za vas malenkost, da izmučite ljudi, toda ali hočete izmučiti tudi mojega Boga?‹

¹⁴ § Zato vam bo sam Gospod dal znamenje: ›Glejte,¹ devica bo spočela, rodila sina in njegovo ime bo² klicala Emanuel.³

1. Mt 1,23; Lk 1,31
2. bo: ali, ti, oh devica, boš.
3. [Emanuel: hebr. z nami je Bog.]

¹⁵ Maslo in med bo jedel, da bo znal odkloniti zlo in izbrati dobro.

¹⁶ Kajti preden bo otrok znal odkloniti zlo in izbrati dobro, bo dežela, ki jo preziraš, postala zapuščena od obeh njunih kraljev.‹

¹⁷ ¶ Gospod bo nadte in nad tvoje ljudstvo in nad hišo tvojega očeta privedel dneve, ki niso prišli od dni, ko je Efrájim odšel od Juda, celó asirskega kralja.«

¹⁸ Na tisti dan se bo zgodilo, da bo Gospod požvižgal muhi, ki je na najbolj oddaljenem delu egiptovskih rek in čebeli, ki je v asirski deželi.

¹⁹ Prišle bodo in vse izmed njih bodo počivale po zapuščenih dolinah, v skalnih jamah, na vsem trnju in po vsem¹ grmovju.

1. vsem: ali, vseh hvalevrednih drevesih.

²⁰ Na isti dan bo Gospod obril z britvico,¹ ki je najeta, namreč, s tistimi preko reke, z asirskim kraljem, glavo in dlake stopal in ta bo použila tudi brado.

1. 2 Kr 19,35

²¹ Na tisti dan se bo zgodilo, da bo človek redil mlado kravo in dve ovci

²² in zgodilo se bo zaradi oblice mleka, ki ga bodo dajale, da bo jedel maslo. Kajti maslo in med bo jedel vsakdo, ki je ostal v deželi.¹

1. v deželi: hebr. sredi dežele.

²³ Na tisti dan se bo zgodilo, da bo vsak kraj, kjer je bilo tisoč trt kakor tisoč malih srebrnih kovancev, ta celó za osat in trnje.

²⁴ S puščicami in loki bodo tja prišli možje, ker bo vsa dežela postala osat in trnje.

²⁵ Po vseh hribih, ki bodo okopani z motiko, nanje ne bo prišel strah pred osatom in trnjem, temveč bo to za odpošiljanje volov in za teptanje manjše živine.