¹ Kajti Gospod bo imel usmiljenje do Jakoba in bo še izbral Izrael in jih postavil v njihovo lastno deželo, in tujci bodo združeni z njimi in se bodo trdno pridružili Jakobovi hiši.

² Ljudstvo jih bo vzelo in jih privedlo na njihov kraj. Izraelova hiša jih bo vzela v last v Gospodovi deželi za služabnice in pomočnice. Odvedli jih bodo ujete tisti, katerih¹ ujetniki so bili in vladali bodo nad svojimi zatiralci.

1. katerih…: hebr. ki jih je vzel za ujetnike.

³ Na ta dan se bo zgodilo, ko ti bo Gospod dal počitek pred tvojo bridkostjo, pred tvojim strahom in pred trdim suženjstvom, s čimer si bil primoran, da služiš,

⁴ ¶ da boš vzel ta pregovor¹ zoper babilonskega kralja in rekel: »Kako je zatiralec končal! Zlato² mesto je končalo!

1. pregovor: ali, zbadljiv govor.
2. Zlato…: ali, Natančnost iz zlata je končala.

⁵ Gospod je zlomil palico zlobnih in žezlo vladarjev.

⁶ Tisti, ki je v besu udaril ljudstvo z nenehnim¹ udarcem, tisti, ki je narodom vladal v jezi, je preganjan in nihče ne zadržuje.

1. nenehnim…: hebr. udarcem brez odstranitve.

⁷ Celotna zemlja je pri počitku in mirna. Oni izbruhnejo v petje.

⁸ Da, ciprese se razveseljujejo ob tebi in libanonske cedre, rekoč: ›Odkar si položen dol, noben sekalec ni prišel zoper nas.‹

⁹ Pekel¹ od spodaj vztrepetava zaradi tebe, da te sreča ob tvojem prihodu. Zaradi tebe razvnema mrtve, celó vse zemeljske vodje,² iz njihovih prestolov je dvignil vse kralje narodov.

1. Pekel: ali, Grob.
2. vodje: hebr. voditelje, ali, velike kozle.

¹⁰ Vsi ti bodo govorili in ti rekli: ›Si tudi ti postal slaboten kakor mi? Si postal podoben nam?‹

¹¹ Tvoj pomp je priveden dol h grobu in zvok tvojih lir. Ličinka se razteguje pod teboj in ličinke te pokrivajo.

¹² § Kako si padel z neba, oh Lucifer,¹ sin jutra! Kako si posekan na tla, ki si narode slabil!

1. Lucifer: ali, dnevna zvezda.

¹³ Ker si rekel v svojem srcu: ›Vzpel se bom v nebesa, svoj prestol bom povzdignil nad Božje zvezde. Tudi na gori skupnosti bom sedel, na obronkih severa,

¹⁴ nad višine oblakov se bom dvignil, podoben bom Najvišjemu.‹

¹⁵ Vendar boš priveden dol v pekel, na obronke jame.

¹⁶ Tisti, ki te vidijo, te bodo natančno ogledovali in preudarjali, rekoč: ›Mar je to mož, ki je počel, da je zemlja trepetala, ki je pretresal kraljestva,

¹⁷ ki je naredil zemeljski [krog]¹ kakor divjino in uničil njegova mesta, ki ni odprl² hiše svojih ujetnikov?‹

1. [Iz 40,22]
2. odprl…: ali, odpustil svojih ujetnikov domov?

¹⁸ Vsi kralji narodov, celó vsi izmed njih, ležijo v slavi, vsak v svoji lastni hiši.

¹⁹ Ti pa si izvržen iz svojega groba, kakor gnusna mladika in kakor oblačilo tistih, ki so umorjeni, prebodeni z mečem, ki gredo dol k jamskim kamnom, kakor truplo, pomendrano pod stopali.

²⁰ Ne boš pridružen z njimi pri pokopu, ker si uničil svojo deželo in umoril svoje ljudstvo. Seme¹ hudodelcev nikoli ne bo ugledno.

1. Job 18,19; Ps 21,11; Ps 37,28; Ps 109,13

²¹ Pripravite pokol za njegove otroke zaradi¹ krivičnosti njihovih očetov, da ne vstanejo niti ne vzamejo v last dežele niti ne napolnijo obličja zemeljskega [kroga]² z mesti.

1. 2 Mz 20,5; Mt 23,35
2. [Iz 40,22]

²² Kajti dvignil se bom proti njim,‹ govori Gospod nad bojevniki ›in iztrebil iz Babilona ime in ostanek, sina in nečaka,‹¹ govori Gospod.

1. [nečaka: ali, vnuka.]

²³ ›Prav tako ga bom naredil posest za bobnarico in vodne tolmune in pometel ga bom z metlo uničenja,‹ govori Gospod nad bojevniki.

²⁴ ¶ Gospod nad bojevniki je prisegel, rekoč: ›Zagotovo, kakor sem si zamislil, tako se bo zgodilo in kakor sem se namenil, tako bo ostalo,

²⁵ da bom v svoji deželi zlomil Asirca in na svojih gorah ga bom pomendral pod stopalom. Potem bo njegov jarem odšel od njih in njegovo breme bo odšlo iz njihovih ramen.‹«

²⁶ To je namen, ki je namenjen nad celotno zemljo, in to je roka, ki je iztegnjena nad vsemi narodi.

²⁷ Kajti Gospod nad bojevniki se je namenil¹ in kdo bo to razveljavil? Njegova roka je iztegnjena in kdo jo bo zavrnil?

1. 2 Krn 20,6; Job 9,12; Prg 21,30; Dan 4,32

²⁸ To breme je bilo v letu, ko je kralj Aház umrl.

²⁹ ¶ Ne razveseli se ti, celotna Filisteja,¹ ker je palica tistega, ki te je udaril, zlomljena, kajti iz kačje korenine bo prišla strupena kača² in njen sad bo ognjena leteča kača.

1. [Filisteja: hebr. valeče se, prehodno.]
2. strupena kača: ali, gad.

³⁰ Prvorojenec revnega bo nahranjen in pomoči potreben se bo ulegel v varnosti in z lakoto bom ubil tvojo korenino, on pa bo pokončal tvoj preostanek.

³¹ Tulite, oh velika vrata, jokaj, oh mesto, ti, celotna Palestina si raztopljena, kajti iz severa bo prišel dim in nihče¹ ne bo sam v svojih določenih² časih.

1. nihče…: ali, on ne bo sam.
2. določenih…: ali, zborih.

³² Kaj bo nekdo potem odgovoril poslancem naroda? Da¹ je Gospod ustanovil Sion in revni izmed njegovega ljudstva bodo² zaupali vanj.

1. Ps 87,1; Ps 87,5; Ps 102,17
2. bodo…: ali, se bodo zatekali.