¹ Oh, da bi pretrgal nebo, da bi prišel dol, da bi gore lahko tekle ob tvoji prisotnosti,

² kakor ko topilni¹ ogenj žge, ogenj povzroča vodam, da vrejo, da tvoje ime naredi znano tvojim nasprotnikom, da bodo narodi lahko trepetali ob tvoji prisotnosti!

1. topilni…: hebr. ogenj topljenj.

³ Ko si delal strašne stvari, ki jih nismo pričakovali, si prišel dol, gore so tekle ob tvoji prisotnosti.

⁴ Kajti od začetka sveta ljudje niso slišali niti z ušesom zaznali niti ni oko videlo, oh¹ Bog, razen tebe, kaj je on pripravil za tistega, ki čaka nanj.²

1. oh…: hebr. Boga poleg tebe, ki tako dela zanj itd.
2. 1 Kor 2,9; Ps 31,20

⁵ Ti srečaš tistega, ki se razveseljuje in dela pravično, tiste, ki se te spominjajo na tvojih poteh. Glej, besen si, kajti mi smo grešili. V tistih je vztrajanje in mi bomo rešeni.

⁶ ¶ Toda mi vsi smo kakor nečista stvar in vse naše pravičnosti so kakor umazane cunje in mi vsi venemo¹ kakor list in naše krivičnosti so nas kakor veter odnesle proč.

1. Ps 50,5; Ps 50,6

⁷ Nikogar ni, ki kliče k tvojemu imenu, ki se razvnema, da bi se te oprijel. Kajti svoj obraz si skril pred nami in nas použil¹ zaradi² naših krivičnosti.

1. použil: hebr. stopil.
2. zaradi…: hebr. z roko.

⁸ Toda sedaj, oh Gospod, si ti naš oče. Mi smo ilo in ti naš lončar in mi vsi smo delo tvojih rok.

⁹ ¶ Ne bodi zelo boleče ogorčen,¹ oh Gospod niti se ne spominjaj krivičnosti na veke. Glej, preišči, rotimo te, mi vsi smo tvoje ljudstvo.

1. Ps 79,8

¹⁰ Tvoja sveta mesta so divjina, Sion je divjina, Jeruzalem opustošenje.

¹¹ Naša sveta in naša krasna hiša, kjer so te naši očetje hvalili, je požgana z ognjem in vse naše prijetne stvari so opustošene.

¹² Mar se boš zadrževal zaradi teh stvari, oh Gospod? Mar boš molčal in nas zelo boleče prizadel?