¹ V ostalem pa, bratje, prosimo vas in opominjamo v Gospodu Jezusu, da, kakor ste prejeli od nas, kako vam je živeti in Bogu ugajati, če dalje bolj rastete v tem;

² Kajti veste, kake nauke smo vam dali po Gospodu Jezusu.

³ To namreč je volja Božja, posvečenje vaše, da se zdržujete kurbarije;

⁴ Da vé vsak izmed vas posodo svojo pridobiti si v posvečenji in časti;

⁵ Ne v poželenja strasti, kakor tudi pogani ne poznajoči Boga;

⁶ Da ne prestopate in ne prekanjate brata svojega v stvari; ker Gospod je kaznovatelj vsega tega, kakor smo vam tudi naprej povedali in pričali.

⁷ Kajti Bog nas ni poklical za nečistost, nego v posvečenje.

⁸ Zatorej kdor zameta, ne zameta človeka, nego Boga, njega, ki je tudi dal Duha svojega svetega med nas.

⁹ Za bratoljubje pa ni treba vam pisati; kajti sami ste od Boga učeni, ljubiti se med seboj;

¹⁰ Saj tudi ravnate tako z vsemi brati po vsej Macedoniji. Opominjamo pa vas, bratje, da vedno bolj rastete,

¹¹ In da si prizadevate mirno živeti, in opravljate svoje, in delate sè svojimi rokami, kakor smo vam naročili;

¹² Da živite spodobno pred njimi, ki so zunaj, in ne potrebujete nikogar.

¹³ Nočem pa, da bi ne vedeli, bratje, za pokojne, da se ne žalite, kakor tudi drugi, ki nimajo upanja.

¹⁴ Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bode tudi Bog pokojne po Kristusu peljal z njim.

¹⁵ To namreč vam pravimo v besedi Gospodovi, da mi živeči, ostali za prihod Gospodov, ne bodemo prehiteli pokojnih;

¹⁶ Ker Gospod sam bode v zapovedi, v glasu nadangelovem in v trombi Božji stopil dol z nebes, in mrtvi v Kristusu bodo vstali najprej.

¹⁷ Potem bodemo mi živeči, ostali, z njimi vred zgrabljeni v oblakih Gospodu naproti kvišku, in tako bodemo vedno z Gospodom.

¹⁸ Zato se opominjajte s temi besedami med seboj.