¹ In potem sem videl, ko je Jagnje odprlo enega izmed pečatov in slišal sem, kakor bi bil hrup grmenja, eno izmed štirih živali govoriti: »Pridi in poglej.«

² In videl sem ter zagledal belega konja; in tisti, ki je sedel na njem, je imel lok in dana mu je bila krona in odšel je naprej zmagovat in da zmaga.

³ In ko je odprlo drugi pečat, sem zaslišal drugo žival reči: »Pridi in poglej.«

⁴ § In odšel je drug konj, ki je bil rdeč;¹ in tistemu, ki je sedel na njem, je bila dana oblast z zemlje odvzeti mir in da naj bi drug drugega klali, in dan mu je bil velik meč.

1. [rdeč: gr. podoben ognju, ali, ognjeno obarvan.]

⁵ In ko je odprlo tretji pečat, sem zaslišal tretjo žival reči: »Pridi in poglej.« In pogledal sem in glej črn konj; in tisti, ki je sedel na njem, je imel v svoji roki tehtnico.

⁶ In zaslišal sem glas na sredini med štirimi živalmi reči: »Mera¹ pšenice za kovanec in tri mere ječmena za kovanec; in glej, [da] ne škoduješ olju in vinu.«

1. Mera: beseda choenix označuje mero, ki vsebuje 1,23 litra.

⁷ In ko je odprlo četrti pečat, sem zaslišal glas četrte živali reči: »Pridi in poglej.«

⁸ § In pogledal sem in zagledal konja mrtvaško blede barve; in tistemu, ki je sedel na konju, je bilo ime Smrt in Pekel je sledil za njim. In izročena jima¹ je bila oblast nad četrtino zemlje, da ubijata z mečem in z lakoto in s smrtjo in z zemeljskimi živalmi.

1. jima: ali, mu.

⁹ In ko je odprlo peti pečat, sem videl pod oltarjem duše teh, ki so bili zaklani zaradi Božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga imeli

¹⁰ in z močnim glasom so vpili, rekoč: »Doklej, oh Gospod, svét in resničen, ne boš sodil in maščeval naše krvi na teh, ki prebivajo na zemlji?«

¹¹ § In vsakemu izmed njih so bila dana bela svečana oblačila in rečeno jim je bilo, da naj še za kratek čas počivajo, dokler se ne bi izpolnili tudi njihovi soslužabniki in njihovi bratje, ki naj bi bili ubiti, kakor so bili oni sami.

¹² In gledal sem, ko je odprlo šesti pečat in glej, bil je velik potres, in sonce je postalo črno kakor vrečevina iz dlak in luna je postala kakor kri,

¹³ in zvezde neba so popadale na zemljo, celo kakor figovo drevo odvrže svoje nezrele¹ fige, ko ga stresa mogočen veter.

1. nezrele: ali, zelene.

^{14 1} In nebo je odšlo kakor zvitek pergamenta, ko je zvit skupaj, in vsaka gora in otok sta bila premaknjena s svojega mesta.

1. Iz 34,4

¹⁵ Kralji zemlje, pomembni ljudje, bogataši, vrhovni poveljniki, mogočneži, vsak suženj in vsak prost človek pa so se skrili v brloge in v skale gorovij;

¹⁶ in rekli so goram in skalam:¹ »Padite na nas in nas skrijte pred obrazom njega, ki sedi na prestolu in pred Jagnjetovim besom,

1. Lk 23,30

¹⁷ § kajti prišel je véliki dan njegovega besa in kdo bo zmožen obstati?«