¹ In tretji dan je bila ženitnina v Kani Galilejskej, in bila je mati Jezusova tam.

² Povabljen je bil pa tudi Jezus in učenci njegovi na ženitnino.

³ In ko je zmanjkalo vina, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo.

⁴ Reče jej Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Ni še prišel čas moj.

⁵ Mati njegova velí služabnikom: Karkoli vam poreče, storite.

⁶ Bilo je pa tam šest vrčev kamenitnih postavljenih po očiščevanji Judovskem, kteri so držali po dve ali tri mere.

⁷ Velí jim Jezus: Napolnite vrče z vodo. In napolnijo jih do vrha.

⁸ In velí jim: Zajmite sedaj, in nesite starešini. Ter nesó.

⁹ Ko pa okusi starešina vodo, ktera je postala vino, (ni pa vedel, odkod je; a služabniki so vedeli, kteri so bili zajeli vodo,) pokliče starešinu ženina,

¹⁰ In reče mu: Vsak človek najprej dobro vino daje, in ko se opijanijo, tedaj tisto, ktero jo slabše: a ti si prihranil dobro vino noter doslej.

¹¹ Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejskej, in pokazal je slavo svojo; in verovali so va-nj učenci njegovi.

¹² Po tem snide v Kapernaum, on in mati njegova in bratje njegovi, in učenci njegovi; in tu ostanejo ne veliko dnî.

¹³ In bila je blizu Velika noč Judovska, in Jezus se napoti v Jeruzalem.

¹⁴ In najde v tempeljnu prodajalce volov in ovâc in golobov, in menjalce, da sedé.

¹⁵ In naredivši bič iz vrvi, izžene vse iz tempeljna, tudi ovce in vole. In menjalcem raztrese denar, in mize prevrne.

¹⁶ In tém, kteri so prodajali golobe, reče: Odnesite to odtod; ne delajte iz hiše očeta mojega hiše trgovske.

¹⁷ Spomenejo pa se učenci njegovi, da je pisano: "Gorečnost za hišo tvojo me je snedla."

¹⁸ Pa odgovoré Judje in mu rekô: Kakošno znamenje nam boš pokazal, da to delaš?

¹⁹ Jezus odgovorí in jim reče: Poderite ta tempelj, in v treh dnéh ga bom postavil.

²⁰ Pa mu rekó Judje: Šest in štirideset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v tréh dnéh postavil?

²¹ Ali on je govoril za tempelj telesa svojega.

²² Ko je bil torej od mrtvih vstal, spomenili so se učenci njegovi, da jim je to pravil; in verovali so pismu, in besedi, ktero jim je Jezus povedal.

²³ Ko je bil pa v Jeruzalemu o Velikej noči, na praznik, verovalo jih je veliko v ime njegovo, ko so videli znamenja njegova, ktera je delal.

²⁴ Sam se jim pa Jezus ni zaupal, ker jih je vse poznal;

²⁵ In ker mu ni bilo treba, da bi kdo pričal za človeka: ker je sam vedel, kaj je v človeku.