¹ In po tem je Jezus hodil po Galileji; kajti po Judeji ni hotel hoditi, ker so Judje gledali, da bi ga umorili.

² Bil je pa blizu praznik Judovski, postavljanje šatorov.

³ Za to mu rekó bratje njegovi: Odidi odtod, in pojdi v Jeruzalem, da bodo videli tudi učenci tvoji deja¹ tvoja, ktera delaš.

1. (dela)

⁴ Kajti kdor hoče imeniten biti, ne dela nobeden nič na skrivnem. Če takošne reči delaš, pokaži se svetu.

⁵ Kajti tudi bratje njegovi niso verovali va-nj.

⁶ Pa jim Jezus reče: Moj čas še ni prišel; vaš čas je pa vsegdar gotov.

⁷ Vas ne more svet sovražiti: mene pa sovraži, ker jaz pričam za-nj, da so dela njegova hudobna.

⁸ Vi pojdite na ta praznik; jaz še ne pojdem na ta praznik, ker se čas moj še ni izpolnil.

⁹ In ko jim je to povedal, ostal je v Galileji.

¹⁰ Ko so pa bratje njegovi odšli, tedaj odide tudi on na praznik, ne očitno, nego kakor skrivaj.

¹¹ Judje so ga torej na praznik iskali, in govorili so: Kje je on?

¹² In bil je za-nj velik prepir med ljudstvom. Kajti nekteri so pravili: Dober je; drugi so pa govorili: Ne! nego ljudstvo slepari.

¹³ Vendar pa ni nihče očitno za-nj govoril, za voljo strahú Judovskega.

¹⁴ Ali uže o polovici praznika izide Jezus v tempelj, ter je učil.

¹⁵ In čudili so se Judje, govoreč: Kako ta pismo ume, ko se ni učil?

¹⁶ Odgovorí jim Jezus in reče: Moj nauk ni moj, nego tega, kteri me je poslal.

¹⁷ Če kdo hoče njegovo voljo izpolnjevati, razpoznal bo, je li ta nauk od Boga, ali jaz sam od sebe govorim.

¹⁸ Kdor govorí sam od sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tega, kdor ga je poslal, ta je resničen, in nepravičnosti ni v njem.

¹⁹ Vam li ni Mojzes dal postave, in nihče od vas ne izpolnjuje postave? Za kaj me gledate umoriti?

²⁰ Ljudstvo odgovorí in reče: Hudiča imaš; kdo te gleda umoriti?

²¹ Jezus odgovorí in jim reče: Eno delo sem storil, in vsi se čudite.

²² In vendar vam je Mojzes dal obrezo, (ne da bi od Mojzesa bilo, nego od očakov), in v soboto obrezujete človeka,

²³ Če sprejme človek obrezo v soboto, da se postava Mojzesova ne prelomi: nad menoj pa se hudujete, da sem vsega človeka uzdravil v soboto?

²⁴ Ne sodíte po licu, nego pravično sodbo sodite.

²⁵ Tedaj so nekteri od Jeruzalemcev govorili: Ali ni ta tisti, kterega gledajo umoriti?

²⁶ In glej, očitno govorí, in nič mu ne rekó. Ali so mar starešine spoznali, da je ta res Kristus?

²⁷ To da za tega vémo, odkod je; Kristus pa, kedar pride, ne bo nihče vedel, odkod je.

²⁸ Pa zavpije Jezus, učeč v tempeljnu, in reče: In mene poznate, in véste, odkod sem; in sam od sebe nisem prišel: je pa resničen, kteri me je poslal, kogar vi ne poznate.

²⁹ A jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal.

³⁰ In gledali so, da bi ga zgrabili, ali nihče ni položil na-nj roke, ker čas njegov še ni bil prišel.

³¹ Veliko izmed ljudstva pa jih je verovalo va-nj, in govorili so: Kristus, kedar pride, bode li več čudežev storil, nego jih je ta storil?

³² Farizeji zaslišijo, da se ljudstvo to za-nj pogovarja; in poslali so Farizeji in véliki duhovni hlapce, naj ga vjemó.

³³ Reče jim torej Jezus: Še malo časa sem z vami, pa pojdem k temu, kteri me je poslal.

³⁴ Iskali me boste, in ne boste me našli: in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti.

³⁵ Pa rekó Judje med seboj: Kam pojde ta, da ga mi ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene Grke, in bo učil Grke?

³⁶ Kakošna je ta beseda, ktero je rekel: Iskali me boste, in ne boste me našli; in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti?

³⁷ A zadnji véliki dan praznika, stal Je Jezus, in vpil je, govoreč: Če je kdo žejen, pride naj k meni in pije.

³⁸ Kdor veruje v mé, kakor pravi pismo, tekle bodo iz telesa njegovega reke žive vode.

³⁹ (To je pa rekel za Duha, ki so ga imeli prejeti tí, kteri so verovali va-nj; kajti svetega Duha še ni bilo, ker Jezus še ni bil oslavljen.)

⁴⁰ In veliko izmed ljudstva, ko so slišali besedo, govorilo jih je: Ta je zares prerok.

⁴¹ Drugi so pravili: Ta je Kristus. Drugi so pa govorili: Ali bo Jezus prišel iz Galileje?

⁴² Ali ne pravi pismo, da bo Kristus prišel iz semena Davidovega, in iz Betlehema, trga kjer je David bil?

⁴³ In med ljudstvom nastane razpor za voljo njega.

⁴⁴ A nekteri od njih so ga hoteli zgrabiti; pa nihče ni položil na-nj rók.

⁴⁵ In hlapci pridejo k vélikim duhovnom in Farizejem; in ti jim rekó: Za kaj ga niste pripeljali?

⁴⁶ Hlapci odgovoré: Nikoli noben človek ni tako govoril, kakor ta človek.

⁴⁷ Pa jim Farizeji odgovoré: Ali ste tudi vi zapeljani?

⁴⁸ Je li kdo izmed starešin veroval va-nj, ali izmed Farizejev?

⁴⁹ Nego to ljudstvo, ktero zakona ne zná: prekleti so!

⁵⁰ Reče jim Nikodem, kteri je bil po noči prišel k njemu, in je bil eden od njih:

⁵¹ Ali postava naša sodi človeka, če se poprej ne sliši od njega, in zvé, kaj je storil?

⁵² Odgovoré in rekó mu: Nisi li tudi ti iz Galileje? Preglej in védi, da prerok iz Galileje ni vstal.

⁵³ Ter odidejo vsak na svoj dom.