¹ To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

² Izganjali vas bodo iz shajališč: prišel pa bo čas, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da Bogu služi.

³ In to vam bodo delali, ker niso poznali očeta ne mene.

⁴ Ali to sem vam povedal, da se boste, kedar ta čas pride, spomenili tega, da sem vam jaz povedal; tega vam pa od začetka nisem povedal, ker sem z vami bil.

⁵ A sedaj grem k temu, kteri me je poslal, in nobeden od vas me ne vpraša: Kam greš?

⁶ Temveč ker sem vam to povedal, napolnila vam je žalost srce.

⁷ Ali jaz vam po pravici pravim: Bolje vam je, da jaz odidem. Kajti če ne odidem, ne bo prišel tolažnik k vam; če pa odidem, poslal vam ga bom.

⁸ In kedar on pride, prepričal bo svet greha in pravice in sodbe.

⁹ Greha namreč, ker ne verujejo v mé:

¹⁰ Pravice pa, ker grem k očetu svojemu, in me ne boste več videli;

¹¹ A sodbe, ker je vojvoda tega sveta obsojen.

¹² Še veliko vam imam povedati; pa sedaj ne morete nositi.

¹³ Kedar pa on pride, Duh resnice, napotil vas bo na vsako resnico; ne bo namreč govoril od sebe, nego govoril bo, kar bo slišal, in oznanjeval vam bo prihodnje rečí.

¹⁴ On bo mene oslavil, ker bo od mojega vzel in vam oznanil.

¹⁵ Vse, kar ima oče, moje je; za to sem rekel, da bo od mojega vzel in vam oznanil

¹⁶ Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste; ker jaz grem k očetu.

¹⁷ Tedaj rekó nekteri od učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? in: Ker jaz grem k očetu?

¹⁸ In govorili so: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vémo, kaj pravi.

¹⁹ Jezus pa spozná, da ga hočejo vprašati, in reče jim: Ali za to se pohujšujete med seboj, ker sem rekel: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste?

²⁰ Resnično resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, in svet se bo radoval; a vi boste žalostni: ali žalost vaša se bo premenila v radost.

²¹ Žena, kedar rodí, ima žalost, ker je čas nje prišel; ali kedar porodí dete, ne spominja se več britkosti, od radosti, da se je rodil človek na svet.

²² Tako tudi vas sedaj žalost objemlje; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne bo nihče odvzel.

²³ In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično resnično vam pravim, da karkoli boste očeta v ime moje prosili, dal vam bo.

²⁴ Doslej niste v ime moje ničesar prosili. Prosite, in prejeli boste, da bo radost vaša dopolnjena.

²⁵ To sem vam povedal v prilikah; ali prišel bo čas, ko vam ne bom več govoril v prilikah, nego vam bom odkrito oznanjeval za očeta.

²⁶ Tisti dan boste v ime moje prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil očeta za vas:

²⁷ Kajti oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga.

²⁸ Izšel sem od očeta, in prišel sem na svet; in zopet zapuščam svet, in grem k očetu.

²⁹ Rekó mu učenci njegovi; Glej, sedaj razločno govoriš, in prilike nobene ne praviš.

³⁰ Sedaj vémo, da vse véš, in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem ti verujemo, da si od Boga izšel.

³¹ Odgovorí jim Jezus: Ali sedaj verujete?

³² Glej, prišel bo čas, in sedaj je prišel, da se boste razkropili vsak na svojo stran in mene boste samega pustili; pa nisem sam, ker je oče z menoj.

³³ To sem vam povedal, da boste mir imeli v meni. Na svetu boste britkost imeli; ali ne bojte se, jaz sem svet premagal.