¹ Nobenega torej obsojenja ni za té, kteri so v Kristusu Jezusu in ne živé po mesu, nego po duhu.

² Kajti postava duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila od postave greha in smrti;

³ Ko je bilo to postavi nemogoče, ker je bila oslabljena po mesu, poslal je Bog svojega sina v podobi grešnega mesa in je za greh obsodil greh v mesu,

⁴ Da se pravičenje postave izpolni v nas, kteri živimo ne po mesu, nego po duhu.

⁵ Kajti, kteri so po mesu, mislijo na to, kar je meseno, a kteri so po duhu, na to, kar je duhovno.

⁶ Kajti meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir.

⁷ Za to ker je meseno mišljenje sovraštvo do Boga, ker se Božjej postavi ne podlaga, ker se tudi ne more.

⁸ Kteri so pa v mesu, Bogu ugodni biti ne morejo.

⁹ A vi niste v mesu, nego v duhu, če Božji duh prebiva v vas; če pa kdo duha Kristusovega nima, ta ni njegov.

¹⁰ Če je pa Kristus v vas, telo je mrtvo za voljo greha, duh pa življenje za voljo pravice.

¹¹ Če pa duh tistega, kteri je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, oživil bo tisti, kteri je obudil Kristusa iz mrtvih, tudi smrtna telesa vaša po duhu svojem prebivajočem v vas.

¹² Tako smo torej, bratje, dolžniki ne mesu, da živimo po mesu;

¹³ Kajti če po mesu živite, imate umreti, če pa z duhom mesena dela morite, živeli boste.

¹⁴ Ker so vsi, kterekoli duh vodi, sinovi Božji.

¹⁵ Kajti niste zopet prejeli duha sužnjosti za strah, nego prejeli ste duha posinstva, v kterem kličemo; aba, oče!

¹⁶ Sam ta duh spričuje našemu duhu, da smo otroci Božji.

¹⁷ Če smo pa otroci, tudi smo dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, če ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.

¹⁸ Kajti mislim, da trpljenja sedanjega časa nimajo vrednosti proti slavi, ktera se ima razodeti nad nami.

¹⁹ Kajti željno čakanje stvora čaka razodetja sinov Božjih;

²⁰ Ker je stvor podložen ničemurnosti, ne iz dobre volje, nego za voljo tistega, kteri ga je podložil, na upanje,

²¹ Da se bo tudi sam stvor osvobodil sužnjosti skaze na svobodo slave otrôk Božjih.

²² Kajti vemo, da vsak stvor zdihuje in čuti hude bolečine noter do sedaj.

²³ Pa ne samo on, nego tudi sami imajoči prvino duha, tudi mi sami v sebi zdihujemo čakajoč posinstva, odkupljenja svojega telesa.

²⁴ Kajti z upanjem smo se zveličali. Upanje pa, ktero se vidi, ni upanje, ker kar kdo vidi, kaj tudi upa?

²⁵ Če pa upamo, česar ne vidimo, s potrpljivostjo čakamo.

²⁶ Tako pa tudi duh pomaga našim slabostim; ker kaj bomo prosili kakor treba ne vemo; nego duh sam prosi za nas z neizrečenimi zdihi.

²⁷ Kteri pa srca izkuša, vé, kaj je misel duha, ker poleg Boga prosi za svetnike.

²⁸ Vemo pa, da tem, kteri Boga ljubijo, vse zdaja k dobremu, tem, kteri so poklicani po sklepu;

²⁹ Ker ktere je naprej spoznal, té je tudi odločil, da bodo enaki obličju njegovega sina, da bi on prvorojeni bil med mnogimi brati.

³⁰ In ktere je odločil, té je tudi poklical; in ktere je poklical, té je tudi opravičil; in ktere je opravičil, té je tudi oslavil.

³¹ Kaj tedaj porečemo na to? Če je Bog z nami, kdo je proti nam?

³² Kteri lastnemu sinu ni zanesel, nego ga je za vse nas dal, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril?

³³ Kdo bo tožil proti izbranim Božjim? Bog, kteri opravičuje.

³⁴ Kdo je, kteri bo obsodil? Kristus, kteri je umrl, pa je še tudi vstal, kteri je tudi na desnici Boga, kteri tudi prosi za nas.

³⁵ Kdo nas bo razločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč?

³⁶ (Kakor je pisano: "Za voljo tebe nas moré celi dan, imajo nas kakor ovce za klanje.")

³⁷ Ali v vsem tem premagujemo po tistem, kteri nas jo ljubil.

³⁸ Kajti prepričan sem, da ne smrt, ne življenje, ne angelji, ne poglavarstva, ne moči, ne sedanjost, ne prihodnjost,

³⁹ Ne višina, ne globočina, ne druga ktera stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ktera je v Kristusu Jezusu Gospodu našem.