¹ Pravim torej: Jeli Bog zavrgel, ljudstvo svoje? Bog ne daj! kajti tudi jaz sem Izraelec, iz semena Abrahamovega, iz rodu Benjaminovega.

² Ni zavrgel Bog ljudstva svojega, kterega je najprej spoznal. Jeli ne veste, kaj pravi za Elija pismo? kakor se toži Bogu na Izraela govoreč:

³ "Gospod, preroke tvoje so poubili in oltare tvoje so razkopali, in jaz sem ostal sam in iščejo dušo mojo."

⁴ Ali kaj pravi njemu Božji odgovor? "Pustil sem sebi sedem tisoč mož, kteri niso pripognili kolena pred Baalom."

⁵ Tako je torej tudi v sedanjem času ostanek po izbiri milosti.

⁶ Če pa iz milosti, ni več iz del, kajti bi milost več ne bila milost; a če iz del, več ni milost, kajti bi delo več ne bilo delo.

⁷ Kaj torej? Česar je iskal Izrael, tega ni dobil, a izbira je dobila, drugi pa so bili zaslepljeni,

⁸ (Kakor je pisano: "Dal jim je Bog duha brljavega, oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo,) noter do današnjega dné.

⁹ In David pravi: "Postane naj jim njih miza za zanjko in za lov, in za pohujšanje in za povračilo;

¹⁰ Potamné naj njih oči, da ne vidijo, in njih hrbet čisto upogni."

¹¹ Pravim torej: Jeli so se spotaknili, da padejo? Bog ne daj! nego od njih pregrehe je zveličanje za pogane, da bi jih na posnemanje razdražili.

¹² Če je pa njih pregreha bogastvo za svet in njih izguba bogastvo za pogane, koliko bolje njih polnost!

¹³ Kajti vam poganom govorim, in dokler sem jaz apostelj poganov, hvalim svojo službo,

¹⁴ Ne bi li kako na posnemanje razdražil svoje meso in zveličal ktere izmed njih;

¹⁵ Ker če je njih zavrženje sprava sveta, kaj bi bilo sprejetje, če ne življenje iz mrtvih?

¹⁶ Če je pa prvina sveta, tudi je testo, in če je korenina sveta, tudi so veje.

¹⁷ Če so se pa nektere veje odlomile, a ti, ker si bil divja olika, vcepil si se na nje in postal sodeležnik olikove korenine in tolšče,

¹⁸ Ne hvali se z vejami; če pa hvališ, ne nosiš ti korenine, nego korenina tebe.

¹⁹ Porečeš torej: Odlomile so se veje, da bi se jaz vcepil.

²⁰ Dobro, za voljo nevere so se odlomile, ti pa z vero stojiš. Ne prevzetuj, nego boj se.

²¹ Ker če Bog naravnim vejam ni prizanesel, da tudi tebi kako ne prizanese.

²² Glej torej dobroto in ostrost Božjo: nad temi, kteri so padli, ostrost, a nad teboj dobroto, če ostaneš v dobroti; če ne, tudi ti boš posekan.

²³ A oni, če ne ostanejo v neveri, vcepili se bodo, kajti Bog je mogoč zopet jih vcepiti.

²⁴ Kajti če si ti odsekan od olike po naravi divje in si se vcepil proti naravi na pravo oliko, koliko bolje ti le, kteri se bodo vcepili na lastno oliko?

²⁵ Kajti ne čem, da bi vi, bratje, ne vedeli skrivnosti, (da bi ne bili sami v sebi razumni,) da je trdokornost Izraela deloma zadela, dokler ne vnide polnost poganov.

²⁶ In tako se bo zveličal ves Izrael, kakor je pisano: "Prišel bo iz Siona rešitelj in odvrnil nepobožnost od Jakoba;

²⁷ In to jim je od mene zaveza, kedar odvzamem njih grehe."

²⁸ Poleg evangelja so sicer sovražniki za voljo vas, a poleg izbire so ljubljenci za voljo očetov.

²⁹ Kajti brez kesanja so darovi in klicanje Božje,

³⁰ Ker kakor tudi vi nekdaj niste verjeli Bogu, a sedaj ste usmiljenje dobili po njih neveri;

³¹ Tako tudi ti sedaj niso verjeli, po vašem usmiljenji da bi tudi oni usmiljenje dobili.

³² Kajti zaprl je Bog vse v neverstvo, da bi se vseh usmilil.

³³ O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako neizvedljive so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!

³⁴ Kajti: "kdo je spoznal misel Gospodovo?"

³⁵ Ali: "kdo je bil njemu svetovalec?" Ali: "kdo je njemu naprej dal, ter mu se bo nazaj dajalo?"

³⁶ Kajti od njega in po njem in v njem je vse, njemu slava na veke! Amen.